Most not in solidarnosti med Kijevom in Trstom

Trst in Kijev je povezal most not in solidarnosti. Na tržaškem konservatoriju Tartini so danes dopoldne uradno sprejeli šesterico študentov, ki so jih iz države evakuirali s pomočjo študentskih sporazumov Erasmus+. Gre za štiri dekleta, stara od 19 do 21 let in dva sedemnajstletna fanta. Mladi so se rodili in odraščali na različnih koncih Ukrajine, ljubezen do glasbenega ustvarjanja jih je najprej vodila na Državno akademijo za glasbo Petra Iliča Čajkovskega v Kijevu, vojna usoda jih je nato po sili razmer združila v Trstu.

Približno petdeset študentov akademije je najprej prispelo v Lvov, od koder so z avtobusom ukrajinskega ministrstva za šolstvo krenili do Rzeszówa na jugovzhodnem delu Poljske in nato do Akademije za glasbo v Freiburgu. Nekateri so v Nemčiji tudi ostali, ostale pa so prerazporedili med konservatorijem v španskem Vigu in Trstom, je naporno pot opisal direktor konservatorija Sandro Torlontano. Ključno vlogo je odigrala Dežela Furlanija - Julijska krajina, odbornica za usposabljanje in izobraževanje Alessia Rosolen se je odzvala na poziv italijanskega Ministrstva za visoko šolstvo in raziskave ter v nekaj dneh stkala mrežo pomoči in sprejemanja v sodelovanju z Deželno agencijo za pravico do visokošolskega izobraževanja (ARDISS).

Šesterica mladih glasbenikov bo po daljšem prisilnem premoru spet poprijela za svoje glasbene instrumente. Štipendija vključuje oprostitev šolnine, bivanje in žepnino za manjše stroške. Enaindvajsetletna Irina komaj čaka, da bodo lahko njeni prsti spet drseli po beločrnih tipkah, saj je klavir sestavni del njene duše, pravi. Dvajsetletna Natalija, doma iz Ivano-Frankivska na zahodu Ukrajine je uspela v kovček spraviti svojo violino, tako da bo v Trstu lahko vadila z lastnim glasbilom. Enaindvajsetletni Mariji iz Ternopila, enega večjih mest vedno na zahodu države to ni uspelo, saj od vedno goji ljubezen do harfe. S tako velikim instrumentom bi bilo seveda zelo težko bežati iz vojne vihre. Devetnajstletna čelistka Irina iz Luganska bo z največjo radovednostjo odkrivala italijanske skladatelje, saj so ti veliko prispevali v zgodovini violončela, je povedala.

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.