Na festivalu Grubla bodo odkrivali gradišča

Ko spraviš skupaj zgodovino, kulturo, šport in še socialo, je krog popoln. Vse naštete elemente uspeha nosi v sebi Grubla fest, prvi festival kaštelirjev oz. gradišč, ki ga prireja Občina Dolina v okviru projekta KAŠTellieri, sofinanciranega s strani EU v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija (www.ita- slo.eu/kastellieri).

»Grubla pravimo po domače razvalinam nekoč mogočnih utrdb,« je na včerajšnji predstavitvi na dolinski občini povedala odbornica za evropske projekte Luciana Depolo. »Starodavne naselbine nam pomagajo razumeti razvoj pokrajine in lokalnih skupnosti.« Rdeča nit projekta je prazgodovinska kulturna dediščina gradišč, ki se je pri nas pojavila v bronasti, razcvet pa doživela v železni dobi. Danes gradišča v veliki meri zaraščata grmovje in gozd. Cilj projekta je razkriti in oživiti to starodavno dediščino, ki je značilna za Istro in severni Jadran, jo interpretirati ter na sodoben način predstaviti s pomočjo digitalizacije, da bo služila trajnostnemu kulturnemu in vključujočemu turizmu.

Projekt se je začel aprila lani in bo trajal 30 mesecev; vreden je 1,3 milijona evrov. Občina Dolina je bila deležna 160 tisoč evrov, ki jih je/bo vložila v kartiranje gradbišč, v tehnološke korake z virtualni vodniki po kaštelirjih, v pik-nik mizice in polnilce za električna kolesa (pred gledališčem Prešeren, na Jezeru, v Prebenegu).

Grubla fest se bo začel v petek, 30. maja, ob 19.30 v Sprejemnem centru Doline Glinščice v Boljuncu s predstavitvijo projekta in ob 20. uri s predvajanjem dokumentarnega filma Hema. Zgodba o gradiščih, ki bo udeležence uvedel v zgodovino kaštelirjev našega območja. Igrani film pripoveduje o življenju v naših krajih pred 3000 leti. Protagonistka je Hema, deklica, ki v železni dobi (8. stoletje pr. Kr.) živi v gradišču nad Korošci oz. Elerji. Gledalci bodo spoznali takratno vsakdanje življenje, kako so obdelovali glino, pridelovali sol, kako so se preživljali, je povedala Paolo Forti. Režijo je podpisala Francesca Mucignato, za scenarij pa je poskrbela arheologinja Lidija Rupel.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.