Na Ponterošu se lesketa cesaričin tolar

»Živela Avstrija! Živela Marija Terezija! Živel Dipiazza!« Ko je dopoldne siva rjuha zdrsela na tla in končno odkrila več mesecev skriti svetlikajoči se bakreno-rjavi jekleni tolar s profilom habsburške cesarice Marije Terezije, se je na Ponterošu dvignil glasen »ooooo«, kateremu je sledil kajpak bučen aplavz z vzklikanjem. Februarsko sonce je obsijalo lice cesarice, slavljenke, ki je Tržačanom – vsaj tistim stoterim, ki se jih je trlo pred spomenikom – očitno zelo pri srcu.

Tržačani – v glavnem starejši – so se začeli že krepko pred poldnevom zbirati na Ponterošu. Ko ne bi vedeli, kaj se dogaja, bi lahko s kančkom hudobije pomislili, da bodo tam nekaj brezplačno delili. Pa ni bilo tako. Očitno so bili samo radovedni. Vsak je v rokah tiščal mobilni telefon ali fotoaparat, da bi ovekovečil veliki trenutek in se fotografiral pred svetlikajočo se cesarico. Vsak je želel biti v prvi vrsti in s svojega mesta ni odstopal niti za centimeter, kljub številnim prošnjam za korak nazaj.

O instalaciji, ki predstavlja korenine Trsta in hkrati to kar Trst je in kar še bo v prihodnjih desetletjih, je prvi spregovoril Massimiliano Fedriga, predsednik Dežele FJK, ki je postavitvi spomenika namenila 88 tisoč evrov. Da sodi cesarica Marija Terezija v samo mestno srce, saj na najžlahtnejši način predstavlja njegovo srednjeevropsko dušo, je še dodal in opozoril, da tako kot nekoč, doživljamo danes posebno spodbudno obdobje, ki privablja investitorje in ponuja nove delovne priložnosti.

Na fantastično obdobje Trsta navadno opozarja tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je tokrat raje poudaril, da je cesarica veliko dala mestu, ki je po njeni zaslugi postalo pristanišče habsburškega cesarstva.