Na rimski vodovod v Boljuncu niso pozabili

Najprej so arheologi aprila lani v boljunskem Gornjem koncu vneto kopali, nato pa naenkrat vse znova zakrili. Obdelanih kamnov iz peščenjaka in glinenih ploščic na tem približno stometrskem odseku znamenitega rimskega vodovoda, ki je iz Boljunca dovajal vodo v Trst, ni več videti, saj jih spet prekriva zemlja. Kaj se dogaja, zanima vaščane, ki jim ni do tega, da bi antična ročno izdelana vodna napeljava, zgrajena nekje sredi prvega stoletja po našem štetju, tonila v pozabo.

Da so skrbi odvečne, je povedal dolinski odbornik za infrastrukturna dela in podžupan Goran Čuk, ki je obnovil zgodbo o tem, kaj se na tem koncu dogaja. Januarja 2017 se je apnenčasta skalna gmota odkrušila s pečine nad občinsko cesto, ki iz Boljunca vodi v Gornji konec, se pravi proti vhodu v Naravni rezervat Doline Glinščice. Del gmote, ki se je zdrobila, je ostal na pobočju, kamen pa je zadel avtomobil, ki je bil parkiran na cesti. Občina je takoj poskrbela za zaprtje cestišča, da bi zagotovila varnost mimoidočim, pobočje pa je last Srenje Boljunec. Kraj so si takoj zatem temeljito ogledali in stanje preučili strokovnjaki deželne geološke službe in deželne civilne zaščite, ki so naposled Občini Dolina odobrili finančna sredstva za izvedbo nujnih del – 165 tisoč evrov za zaščito pobočja nad cesto za Gornji konec, tik pred mostom.

Na občini so nato oddali javno naročilo za načrtovanje del, med katerimi je bilo treba predhodno opraviti študijo, ki bi ocenila arheološko ogroženost, je spomnil Čuk. Strokovnjaki so namreč ocenili, da je nekje na spodnjem delu pobočja velika verjetnost, da bi pri izkopavanju naleteli na ostanke rimskega vodovoda – in tako je tudi bilo. Pod nadzorom zavoda za spomeniško varstvo je podjetje ArcheoTest izvedlo izkope in ugotovilo prisotnost ostankov rimskega vodovoda ter srednjeveške hiše. V tem obdobju je zavod odredil še več izkopavanj.

Zadnja navodila je zavod za spomeniško varstvo izdal ob koncu decembra in so predvidevala še manjše izkope pri najdbi srednjeveške hiše ter (v pričakovanju načrtovanja zaščite celega pobočja) zaščito ostankov rimskega vodovoda. Na podlagi navodil zavoda za spomeniško varstvo so ostanke tačas zaščitili tako, da so jih prekrili z zemljo, je pojasnil Goran Čuk in opozoril, da trenutno na občini pričakujejo končno dovoljenje spomeniškega varstva za nadaljevanje z načrtovanjem del za zaščito pobočja, ki jih bodo morali seveda uskladiti z dragocenim zgodovinskim odkritjem. Namen zavoda za spomeniško varstvo je, da bi po koncu del za zaščito grebena zgodovinske ostanke primerno ovrednotili.