»Na tak naval turistov nismo bili pripravljeni«

V lanskem letu je Trst obiskalo 400 tisoč potnikov z ladij za križarjenje. Na devinsko – nabrežinskem koncu so med aprilom in oktobrom zabeležili 170 tisoč prenočitev, turistov je bilo okoli 70 tisoč. Turistični »bum« ima svoje prednosti, predvsem na gospodarskem področju, veliko pa je tudi kritičnih točk, s katerimi se je treba soočiti. Povečan pretok ljudi s seboj prinese več prometa in onesnaževanja, dražje najemnine in druge težave.O svetlih in temnih plateh turizma je tekla beseda v sredo zvečer v sesljanskem kampu Pineta, kjer je uredništvo revije Nord Adriatico Magazine priredilo debato. Udeležili so se je župani občin Trst, Devin – Nabrežina in Tržič Roberto Dipiazza, Igor Gabrovec ter Luca Fasan, pa tudi Maurizio Giudici, predsednik stanovske organizacije hotelirjev Federalberghi. Pogovor sta vodila novinarja Francesco Cardella in Giulia Stibiel.

»Tržaška pokrajina je pravi biser, ni ga treba posebej promovirati, med turisti se je beseda hitro razširila,« je povedal Igor Gabrovec. Veliko je turistov, ki tu prespijo na poti v druge kraje,« je ugotavljal župan in opozoril, da je zaradi kratkoročnega najema stanovanj zrasla cena nepremičnin, kar vpliva na bivanjske možnosti domačinov. Težavno je tudi parkiranje, domačini marsikdaj s težavo najdejo mesto za avtomobil. »To bi lahko rešili tako, da bi uvedli rezervirane parkinge za domačine ali pa območja za lokalni promet«.

Po podatkih hotelirjev se je v Trstu leta 2025 mudilo več kot 1,6 milijona turistov. »Prenatrpanosti, ki jo beležijo v Benetkah ali Barceloni, še ni, dejstvo pa je, da so turisti navalili, preden bi se tu pripravili na upravljanje s takimi številkami,« je povedal Giudici in poudaril pomen sodelovanja med javno upravo in turističnimi delavci. Zato bo nastalo delovna skupina, ki bo združevala vse deležnike v turizmu, Univerzi v Trstu bo naročila pripravo študije o njegovem vplivu na družbo.

Daleč najbolj navdušen nad masami turistov je tržaški župan Roberto Dipiazza. »Pomislite, da vsak od 400 tisoč potnikov z velikih ladij v mestu spije eno kavo,« je ponudil primerjavo in se zavzel za gradnjo še večjega števila parkirišč. Župana smo vprašali, kako se občina ob tolikšnem številu ladij za križarjenje sooča z onesnaženostjo zraka. Trst je namreč na vrhu lestvice italijanskih mest z največjim številom toplotnih otokov, zelenih površin v strogem mestnem središču, kjer se v glavnem zadržujejo turisti, praktično ni. »Če se odrečemo ladjam, se odrečemo tudi vsem obiskovalcem,« je odgovoril župan, ki je dejal, da je nekdanja železarna pri Škednju bistveno bolj onesnaževala kot ladje sredi Trsta. »Če lahko priplujejo tankerji z nafto, lahko tudi potniške ladje,« je še povedal in omenil, da bo središče Trsta le dobilo nova drevesa. V vazah.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku