Na zahodnem Krasu se počutijo kot »shramba za metle in cunje«

Rajonski sveti so tista izvoljena telesa Občine Trst, ki so najbližja ozemlju in lokalnemu prebivalstvu. Kljub temu pa so danes »bolj podobni shrambi za metle in cunje« kot pa veznemu členu med občino in ozemljem. Tako se, nekoliko razočarano, glasi pismo, ki so ga zahodnokraški rajonski svetniki in svetnice v prejšnjih dneh naslovili na župana Roberta Dipiazzo, vse člane njegove mestne vlade in tudi na vse izvoljene tržaške mestne svetnike. V njem so zahtevali več pozornosti, spoštovanja in sodelovanja z Občino Trst.

Pobudo za pismo je dal zahodnokraški rajonski svetnik Levice Roberto Cattaruzza, besedilo so v rajonskem svetu na Proseku skupaj uskladili, tako da so ga naposled podpisali vsi izvoljeni predstavniki - vključno s predsednikom Pavlom Vidonijem, a z izjemo dveh desno-sredinskih svetnikov.

Kot bi bili največji sovražniki

Svetniki in svetnice leve sredine so v pismu spomnili, da naj bi rajonski sveti imeli večjo administrativno moč, ker so -nekoliko retorično povedano - najbližji ljudem in zato najboljši poznavalci njihovih problemov in potreb. V resnici pa se ta napoved ni uresničila in nimajo nobene moči pri odločanju o skupnih aspektih upravljanja ozemlja in reševanju tudi najmanjših težav.

Včasih se zdi, da so največji sovražniki nekaterih občinskih odbornikov in uradnikov, menijo v rajonskem svetu na Proseku. To so, žal, dejstva, ugotavljajo, ob katera smo trčili vsakič, ko smo si dovolili kritizirati kak ukrep ali ga spodbuditi. Primerov je še pa še: od kontovelske Mlake do problematike parkirišč na zahodnem Krasu. Poglavje zase so zapuščene nepremičnine: nekdanji dom Marzari bi krajani hoteli ovrednotiti, občina pa ga skuša »razprodati«, prav tako pa se ne zmeni za nekdanji sedež rajonskega sveta na Proseku ali za poštni urad v Križu ne.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku