»Ni dokazov o energetski učinkovitosti kogeneratorjev«

V boljunskem gledališču je bilo v torek veliko manj ljudi kot pred mesecem dni. Tema srečanja je bila sicer ista, to je gradnja kogeneracijskih naprav družbe Siot, ki upravlja naftovod od Trsta do bavarskega Ingolstadta in s tekočimi gorivi oskrbuje osem rafinerij v Nemčiji, Avstriji in na Češkem. Za govorniško mizo pa tokrat ni bilo vodstva podjetja in projektantov, pač pa okoljevarstveniki oz. predstavniki iz Paluzze oz. Karnije, ki naj bi podobno kot Dolina dočakali vsaj en kogenerator na svojem ozemlju.

Da gre za potrebno soočanje glede usode, ki nas druži, je uvodoma dejal dolinski župan Sandy Klun, medtem ko je odbornik za okolje in prostor Davide Štokovac, ki je srečanje organiziral in vodil, spomnil, da je dolinsko odborništvo za okolje glede projekta Siot poslalo negativno mnenje na Deželo FJK, ki je odgovorila, da problem hlapov ni vezan na kogeneratorje. »Emisije v okolje pa se tako pri nas samo kopičijo in prepričani smo, da je treba ukrepati.« Deželna agencija za energijo Ape je medtem objavila poglobljeno analizo projekta Siot, iz katere izhaja, da prihranek energije ni tak, kot so ga bili predstavili. »Projektanti nam zagotavljajo, da je kogeneracijska naprava trajnostna, Ape pa trditev izpodbija, kar potrjujejo tudi pri Legambiente,« je napovedal odbornik.

Projekt pušča po šivih, je prepričan Roberto Urbani, član energetske delovne skupine Legambiente FJK. »Z okoljskega vidika preseneča, da dokument družbe Siot o gradnji kogeneratorjev ne vsebuje nobenega pojasnila glede energetske učinkovitosti, ki naj bi jo zasledoval. Izračuni, ki so jih opravili agencija Ape in naši strokovnjaki, te učinkovitosti ne beležijo,« je bil jasen.

Zanimivo je, da bo družba Siot za vsako kogeneracijsko postajo prejela 1,5 milijona evrov javnih prispevkov v obliki belih certifikatov oz. vrednostnih papirjev, ki potrjujejo doseganje prihrankov pri končni rabi energije s posegi in projekti za povečanje energetske učinkovitosti.