Za nov vlak med Trstom in Dunajem največji izziv Goliški predor

V današnjem Primorskem dnevniku vam poglobljeno razkrivamo še marsikaj o novem vlaku Railjet Express 137, ki odslej hitreje povezuje Trst in Dunaj. Največji zalogaj je za gradbince na Goliški progi (v nemščini Koralmbahn) predstavljal Goliški predor, ki je s svojimi 33 kilometri dolžine šesti najdaljši železniški predor na svetu. Vožnja pod Golico traja okrog deset minut, na najgloblji točki je nad predorom po navedbah avstrijskih železnic 1200 metrov kamenja.

Celovec in Gradec nikoli tako blizu

Celovec in Gradec nista bila nikoli tako blizu, Koroška - in nasploh jug Avstrije - pa se je približala Dunaju. Pred odprtjem Goliške proge je pot med Beljakom in Dunajem trajala štiri ure in 22 minut, med Celovcem in Dunajem slabe pol ure manj. Danes traja ta vožnja tri ure in deset minut, čez pet let se bo skrajšala še za dodatne pol ure.

Kdor se bo zapeljal z novim vlakom na Dunaj, se bo približno uro in pol pred prihodom zavedel, da vozi vlak znatno počasneje kot prej. Vsi vlaki morajo še vedno peljati po skoraj 200 let starem prelazu čez Semmering, ki ga je zasnoval Carlo Ghega. Semmering je bil največji izziv na poti med Dunajem in Trstom, kjer je Ghegi še danes posvečena ulica. Brez njega in Semmeringa bi Trst ne dobil svoje prve železnice.

Leta 2030 nov predor pod Semmeringom

Pod Semmeringom bodo leta 2030 odprli nov bazni predor, ki bo potnikom omogočil hitrejša potovanja, tovornim vlakom pa olajšan prehod. Nenazadnje so predori na Semmeringu prenizki, da bi po njih peljali vagoni, ki prevažajo priklopnike tovornjakov.

Semmering je eno od redkih preostalih ozkih grl na železniškem omrežju med srednjo oziroma vzhodno Evropo in Jadranom. Ghega se je moral spopadati z gorami, snovalci predora z birokracijo in nenaklonjeno deželno vlado, pred enim letom pa so se le prebili skozi zadnje kamenje. 27 kilometrov dolg predor morajo v prihodnjih letih še opremiti.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku