Nono Tullio bi 92. rojstni dan praznoval v zraku

Ko ne bi vedeli za njegovo starost, bi ga brez pomisleka vključili tja med sedemdesetletnike. Pa jih v resnici ravno danes praznuje 92. Rekli boste, da to ni nič čudnega. Drži. Kar razlikuje Tullia Nadaluttija od ostalih 92-letnikov, pa je hobi oz. konjiček, ki se mu še vedno vneto predaja, to je športno letenje z jadralnim padalom. Baje je tudi – glede na starost – svetovni rekorder. »Pravijo mi, da je tako, sicer pa sam nisem preverjal, pa tudi zanima me relativno. Vem za koga, ki je poletel pri 93. letih, vendar v dvojici, v tandemu. Jaz pa letim vedno sam.«

Ni ga človeka na grebenu Malega Krasa oz. Vrha Griže, pa tudi dlje proti Ajdovščini, Vremščici in Lijaku, ki ne bi poznal nonota Tullia, kot ga prijateljsko vsi imenujejo. Kdor se posveča jadralnemu padalstvu, naj bo to Italijan, Slovenec ali Avstrijec, je gotovo slišal zanj, saj že trideset let šviga kot ptica med oblaki. Kako to zgleda, smo preverili tudi sami, ko smo v sredo pospremili Tullia do vzletišča na Steni.

NONO JE ŠE VEDNO »FRAJER«

Da je prav poseben tip – v Sloveniji bi rekli, da je »frajer« – razumeš na prvi pogled. Nadalutti nas pričaka v Dolini, da bi se skupaj odpeljala do Socerba in dlje po grebenu do vzletišča. Kultnih rumenih očal v obliki podaljšanih solz nikoli ne sname, ne med pogovorom, ne med poletom. »Sediva. Katero zgodbo naj vam povem?« Gospod Tullio je sicer redkobeseden, se takoj opraviči. Živi v Žavljah, kjer je bil tudi 32 let zaposlen v rafineriji Aquila. Sedaj, ko ima prostega časa veliko več, pa se – če razmere dovolijo – tudi vsak dan, celo pozimi, odpelje na bližnji Socerb in s prijatelji poleti nad Boljuncem in Dolino, kjer tudi pristane, na večji zelenici v obrtni coni. Poletel bo tudi danes, če bo narava v to privolila – če bo veter »ta pravi«, pove. »Da bi se zaprl v kak lokal z masko in podobno, nikakor ne pride v poštev. Raje bom praznoval zunaj.«

V praznino je z jadralnim padalom poletel skorajda 2600 krat.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.