O slovenskem jeziku, domovini, družini

Srce sredi vinogradov Slovenskih goric, kjer pesnikovo srce bije v ljubezni do rodnega kraja: tudi platnica nove pesniške zbirke Toneta Kuntnerja je pogled avtorja in simbolični prikaz njegovega čutenja. S fotografom se je podal v kraje, ki so zaznamovali njegovo otroštvo in tudi izbor poezij v tej publikaciji je življenjska izpoved skozi desetletja pesniškega navdiha.

Kot je sam povedal na srečanju DSI v ponedeljek v Peterlinovi dvorani, je izbor opravil čas, saj ni zaupal svoje lirike literatu ali filozofu, temveč dejstvu, da nekateri upesnjeni občutki ostajajo živi, iskreni in zgovorni. Na pragu osemdesetega rojstnega dneva je Kuntner povedal nekaj več o sebi v teh verzih, ki jih je podal in predstavil v pogovoru z dr. Edvardom Kovačem. Poznavalec pesnikovega opusa in prijatelj je vodil srečanje v obliki prisrčne izmenjave, alternacije pogovorov in recitacij na razne teme, ki so Kuntnerju posebno drage: slovenski jezik, domovina, družina.

Od idile otroške pokrajine okrog Marije snežne na Zgornji Velki, skozi travmo prodaje domačije, ki je v socialističnem času postala državna last, vse do otrok, čigar koraki “nadaljujejo njegovo pot”, je pesnik z veseljem spregovoril o svojih življenjskih nazorih. “Vedno govorim srčno in povem, kar mislim in čutim.”- je izjavil Kuntner, ki je tudi zelo jasno izrazil svoje stališče glede slovenskih politikov s strastnim zagovarjanjem vrednot "stranke Slovenska pomlad, katere so častni člani vsi, ki so ustvarili to državo in so pripomogli k uresničitvi sanj mnogih Slovencev". V seznam častnih članov je vključil prav vse predsednike, vključno z Janšo, ker “srčna stran ni leva niti desna”. Nekaj več pikrih pomislekov pa je namenil sedanjosti in bodočnosti države.

Več v sredinem Primorskem dnevniku.