O življenju in težavah ljudi za zaporniškimi zidovi

Za zaporniškimi zidovi se skriva svet, ki ga večina ljudi ne vidi. Prebivalci mesta večkrat pozabimo nanj, čeprav se problematike tega sveta dotikajo celotne družbe. Poleg zapornikov so pomembni tudi njihovi svojci ter vsi, ki so v zaporu zaposleni in se vsak dan soočajo z nečloveškimi razmerami zaradi prostorske stiske in zamudne birokracije. Prav tej temi je bil posvečen javni posvet Spazi che cambiano, sguardi che cambiano (Prostori, ki se spreminjajo, pogledi, ki se spreminjajo), ki je pred dnevi v prostorih pokrite tržnice v Trstu združil predstavnike zapora, politike in organizacij, ki delujejo na področju prostovoljstva.

Srečanje je vodila Elisabetta Burla, občinska zagovornica pravic zapornikov in podpredsednica Deželne konference prostovoljstva na področju pravosodja za Furlanijo - Julijsko krajino. V uvodu se je zahvalila vsem sodelujočim, še posebej članom delegacije, ki je v dopoldanskih urah obiskala prostore zapora. Po njenih besedah je dogodek pomemben korak na poti do sprememb, kljub temu pa ne smemo pozabiti na žrtve kaznivih dejanj. Direktorica tržaškega zapora Selena Marchiori je priznala, da prenatrpanost ostaja največji izziv. Trenutno je v zaporu približno 100 zapornikov več od predvidenega (skupno 251): »V posameznih celicah biva tudi deset oseb, ki delijo eno stranišče in pogosto ne govorijo istega jezika.«

Po njenih besedah si kljub temu zaposleni prizadevajo, da bi vsakega zapornika obravnavali kot človeka in ne kot številko: »Namen zapora je priprava na vrnitev v družbo, zato so izobraževanje, raznovrstni tečaji in zunanja pomoč bistveni.« Obiskovalci po njenih besedah ne motijo zasebnosti zapornikov, temveč jim dajejo občutek, da je družbi mar zanje.

Na težke razmere, v katerih delujejo zaposleni, je opozoril tudi namestnik poveljnika in komisar tržaškega zapora Marco Pafundi. »Poleg pomanjkanja kadra se številni zaposleni soočajo z izgorelostjo in čustvenim pritiskom, saj vsakodnevno delajo v okolju trpljenja,« je poudaril in dodal, da se zato malo ljudi odloča za ta poklic. V zadnjih dveh mesecih je v zaporu namreč prišlo do nekaj poskusov samomora, ki jih je pravosodna policija zadnji hip preprečila.