Ob gradnji osmega pomola Občina Dolina zahteva ukrepe za omejitev hrupa

Gradnja osmega pomola v tržaškem pristanišču predstavlja nedvomno eno največjih infrastrukturnih naložb v severnem Jadranu. Novi kontejnerski terminal bo zrasel ob že obstoječi večnamenski logistični ploščadi pod Škednjem. Vrednost prve faze projekta znaša 316 milijonov evrov, dve tretjini sredstev bo zagotovila italijanska država. Nov pomol bo nedvomno povečal zmogljivosti tržaškega pristanišča in okrepil njegovo vlogo kot eno ključnih logističnih vozlišč med Sredozemljem in srednjo Evropo.

Prav gotovo bo torej osmi pomol prispeval k gospodarski rasti območja, okolje pa bo imelo od njega veliko manj koristi. Na to je že večkrat opozorila Občina Dolina, ki je med drugim spodbudila torkovo srečanje na tržaški prefekturi ravno glede vpliva na okolje gradnje in upravljanja osmega pomola.

»Hrup cestnega prometa je drugi največji okoljski dejavnik tveganja za zdravje, takoj za onesnaženjem zraka,« je zbrane opozoril dolinski podžupan Marko Savron in namignil na državni avtocestni priključek, ki prečka dolinsko območje. Prometno je že danes močno obremenjen, z gradnjo osmega pomola pa se bo promet še okrepil. »K temu gre dodati še projekt gradnje madžarskega terminala ro-ro pri Orehu. To pomeni, da se bo po hitri cesti v povprečju zapeljalo 120 dodatnih tovornjakov na uro. Več tovornjakov - več hrupa. Ricmanje, Log, Lakotišče, Frankovec in Zaboljunec trpijo že danes zaradi zvočnega onesnaženja,« je pojasnil. Občina Dolina je zato upravitelju avtocestnega priključka, družbi Anas predlagala, naj pri asfaltiranju koristi posebne asfaltne zmesi, ki absorbirajo zvok oz. hrup pnevmatik (tudi za 6-8 decibelov), da postavi zvočne pregrade in poskrbi za ustrezne vezne spoje.