Ped kropincu zaživele pesem, glasba in osmica

Ped kropincu je bil naslov prijetno zasnovane in izvedene glasbeno-pevske prireditve z gledališkimi vložki, ki jo je v petek pripravil Pihalni orkester Kras iz Doberdoba. Večer je v park ob doberdobski telovadnici privabil številne obiskovalce, ki so z navdušenjem spremljali prikazani program. Dobrodošlico navzočim je uvodoma izrekel predsednik pihalnega orkestra Luciano Gergolet, ki se je v nagovoru spomnil tudi tragično preminulega Jana Bense, zelo dejavnega v raznih pobudah v Doberdobu in širši okolici.

Osmica pod krošnjami

Sledil je pester program, v katerem so se zvrstile zelo različne točke: glasba, solistično in zborovsko petje ter igrani prizori v doberdobskem narečju. Celotno prizorišče je bilo postavljeno pod drevo kropince (koprivovca), ki je bil sicer v resnici brest, in zasnovano kot vaška osmica. To je uvodoma povedala tudi v krčmarico preoblečena Sofia, po domače Zofka Gergolet-Frencunova, ki je občinstvu pojasnila, kaj so osmice ter kaj v ljudskem izročilu pomenita vino in njegovo sporočilo.

Povedala je, da se v vinskem sodu skriva nešteto čudes in da je morda največja čarovnija vinske kapljice prav v tem, da okoli sebe spleta zgodbe: sproža pogovore, obuja spomine, zbližuje ljudi ter premošča razdalje med preteklostjo in sedanjostjo. Krčmarica Zofka je dodala, da v primorski kulturi vino ni le pijača, temveč dragocen del naše dediščine, ki je skozi stoletja soustvarjala našo identiteto, oblikovala vsakdan in poglabljala naš odnos do zemlje. Poseben izraz te bogate kulture najdemo v tradiciji osmic, krajih, kjer se prepletajo gostoljubje, domačnost in ponos na sadove lastnega dela. Prostori osmic so navadno skromni in preprosti, a se ob kozarcu domačega vina, pršutu in siru vnamejo smeh in dobra volja, včasih, a bolj poredkoma, tudi prepir, je še dodala krčmarica. Uvodne misli je mlada Sofia povedala v knjižni slovenščini, ves preostali govorjeni program pa je potekal v sočnem doberdobskem narečju.

V igranih prizorih ji je družbo delal Dario Bertinazzi-Melanov, ki je odigral vlogo moža, ki ga je na vrat na nos zapustila žena in je uteho poiskal nikjer drugje kot v vaški osmici. Svoje težave je tam razlagal doberdobskemu županu Petru Ferfoglii, predsedniku ZKB Adrianu Kovačiču in predsedniku Kulturnega doma Igorju Komelu. Glavna protagonista sta bila seveda zapuščeni Dario in krčmarica Zofka-Sofia, ki sta se zelo dobro ujela in prikazala, kako poteka oziroma kako naj bi potekalo življenje med možem in ženo. Šele na koncu se je znova prikazala »izgubljena« žena Luiža, ki jo je odigrala Luisa Gergolet. Prizori med glasbenimi točkami so občinstvo večkrat spravili v smeh.

Večer dobre glasbe

Dirigent orkestra Patrick Quaggiato je izvrstno pripravil priredbe posameznih skladb, ki so tokrat temeljile na melosu narodov nekdanje Jugoslavije. Pri tem mu je bil v veliko pomoč klarinetist Igor Peric. Ob dobri glasbeni podlagi so se izkazali tudi pevski solisti, ki so potrdili, da je pevska kultura v naših krajih močno razvita. Svoje pevske sposobnosti so pokazali Walter Peric, Damjan Vižintin in Dario Bertinazzi. Večer je s svojo znano pesmijo obogatil tudi slovenski kantavtor Iztok Mlakar, ki je občinstvu zapel Pubi, usidma se, pesem o stavki železarjev. Odlično podporo pevcem in orkestru je dal Barski oktet, uglašena pevska skupina iz Terskih dolin v Benečiji.

Na koncu so morali godbeniki dodati še nekaj skladb, ki so jih navzoči spremljali z ritmičnim ploskanjem. Sledili so pozdravi, zahvale in čestitke s priložnostnimi darili. Med njimi je bil tudi keramični grb Kulturnega doma, ki ga je predsedniku Gergoletu izročil Igor Komel. Podelitev grba Across the Border je utemeljil z ugotovitvijo, da Pihalni orkester Kras že veliko let sodeluje pri številnih pobudah goriškega hrama kulture. Za konec se je vsem zahvalil predsednik orkestra Luciano Gergolet, ki je prebral tudi čestitko deželnega predsednika ZSKD Karla Ražema; ta se zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti doberdobskega koncerta.