Ob veliki noči imata vsaka jed in dejanje svoj pomen

Čokoladna jajca, potice, pince in druge dobrote za vse simbolizirajo veliko noč. A za kristjane to ni najpomembnejše, saj je velika noč njihov največji praznik, ko Kristus premaga smrt in vstane od mrtvih. O pomenu praznika in njegovih simbolih smo se pogovorili s Tomažem Kunaverjem, kaplanom v župniji pri Sv. Jakobu, ki mašuje tudi pri Sv. Antonu in v Barkovljah.

Za tako pomemben dogodek v cerkvenem letu se kristjani temeljito pripravijo tudi preko posta, ki je nekoč v postnem času (to je v obdobju med pepelnično sredo in veliko nočjo) predvideval odrekanje mesu ob petkih, danes pa se veliko ljudi odloči tudi za različne oblike odrekanja (štirideset dni brez alkohola, neuporabljanje socialnih omrežij ...). »Post pomeni, da se vrnemo k Bogu in stopimo v intimen odnos z njim. Je vedno odrekanje samemu sebi in neki razvadi. Preko posta lahko vidimo, kaj je najpomembnejše v življenju, ker velikokrat živimo površno,« je dejal šentjakobski kaplan Tomaž Kunaver. »Vse to nam pomaga ukrotiti same sebe, svojo voljo, navade in razvade, da bi lahko vstopili v to, kar je Gospod za nas pripravil v tem prazniku,« je dodal.

Tako kot vsak praznik ima tudi velika noč veliko obredov, ki jih v cerkvi obhajajo v tem času. Eden od teh, ki duhovno sicer ni najbolj pomemben, je slovenska tradicija blagoslova jedi. Vsaka jed je v košarico položena namenoma in ima globlji simbolni pomen. »Tradicionalno se prinese na blagoslov pirhe, ki so simbol kapelj krvi in Jezusovega vstajenja: tako kot se rodi piščanček iz jajčne lupine, tako je tudi Jezus vstal iz groba. Tipične jedi so tudi hren, ki predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus prikovan na križ, meso, simbol Jezusovega telesa, ter potica ali kruh, ki simbolizirata Božjo dobroto in človekovo delo,« je razložil Kunaver.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.