Z Jezera je kakih petdeset pohodnikov s pogledom uprtim v od sonca obsijani Tržaški zaliv dopoldne po Steni prikorakalo v Drago. Priložnost za prijeten in poučen sprehod je ponudil zaključek projekta ENGREEN - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini Italija – Slovenija. Vsak partner – Park Škocjanske jame, Občina Dolina, Univerza na Primorskem, razvojna agencija GAL Venezia Orientale iz Portogruara – je ob zaključku projekta namreč poskrbel za ogled vanj vključenih območij. Na dolinskem koncu je pomemben infrastrukturni poseg predvidel obnovo ledenice v Dolini Glinščice, točneje pri Dragi, ki se je začela marca in se zaključila avgusta lani. Vrednost obnove je 115 tisoč evrov, od katerih je šlo dobrih 90 tisoč za gradbena dela.
Ledenice v dolini Glinščice so nastale sredi devetnajstega stoletja kot posledica gospodarskega in demografskega razvoja Trsta. V mestno pristanišče so prihajale velike količine pokvarljive hrane, ki jo je bilo treba shraniti. Rešitev je bila uporaba ledu. S proizvodnjo, hranjenjem in prodajo ledu so se na Krasu ukvarjali do prvega povojnega obdobja. V ta namen so uporabljali ledenice (»jazere«) – gre za globoke zidane jaške, izkopane v bližini kalov, na posebej hladnih območjih, ki so bila primerna za tovrstno dejavnost. Led, ki so ga pozimi odstranili iz kalov in naložili v bližnje ledenice, so nato v toplejšem obdobju prepeljali v Trst in prodali.
Pri gostilni v Dragi so pohodniki postali in se malo okrepčali. Zbrane je pozdravil dolinski župan Sandy Klun, podžupan Goran Čuk pa je pohvalil delo občinskih uslužbenk Andreje Grom, Elene Bandi in Jasne Kneipp, ki so vestno sledile domačemu delu projekta.
Načrt obnove ledenice je izdelal tržaški arhitekt Fulvio Bigollo in ga na dvorišču gostilne tudi predstavil. Na območju Drage je veliko ledenic, je pojasnil – izkopali so jih na območjih, kjer ni apnenca in je torej lažje seči v dno, hkrati pa je na območju veliko gline, ki zadržuje vodo.