Odkrivanje preteklosti s pomočjo mobilnega telefona

Člani Devinskega mladinskega krožka so že pred pandemijo ubrali nekoliko bolj etnografske poti, saj so si želeli ovrednotiti domači kraj in narečje: lani so izvedli projekt Dialektor in spoznali bogastvo vaških narečij oz. ledinskih imen. Letos pa so ga želeli še nadgraditi, vendar je virus tudi njim premešal štrene, tako da so morali poiskati ustrezen način za uresničitev zamisli oz. projekta Pot v preteklost, kot so ga poimenovali. Kaj boljšega kot sprehod po Devinu in bližnji okolici? Pa ne običajnega, tistega ki pelje do Devinskega gradu ali portiča, na primer, pač pa čisto posebnega, bolj domačega, človeškega in zato bolj prisrčnega. Sprehod so obogatili s pričevanji, anekdotami in spomini starejših vaščank in vaščanov o posameznih kotičkih v vasi in nekoliko širši okolici, o tem, kakšna je bila vas nekoč, kakšen je bil odnos z graščani in kako so nekoč živeli. Vestno so zabeležili toponime in jih povezali s tem, kar se je tam nekoč dogajalo in zakaj so kraji dobili tako ime.

V zadnjih mesecih so mladi Devinčani stopili do krajanov, nonotov in non, posneli njihova pričevanja in pripovedi, jih vestno montirali oz. jih oplemenitili še s starimi ali pa današnjimi fotografijami. V nedeljo so na spoznavni sprehod po Devinu povabili javnost, ki se je z veseljem odzvala zanimivemu vabilu. Sprehod je štartal pred Devinskim gradom, kjer je vsak udeleženec prejel zemljevid, s katerim se podal na pot – ob 12 postojankah je s pomočjo QR kode in seveda mobilnega telefona prišel do spletnega posnetka. Dvourni sprehod je udeležence peljal po Devinu in vse do Črničja ter Ribiškega naselja, pa še dlje do izvirov Timave pri Štivanu.