Peter Radovič med desetimi najboljšimi mladimi vinogradniki

V tretje gre ... Radovič. Tako napoveduje najnovejši, komaj dva meseca star zamejski vinski pregovor. V začetku decembra je praprovski vinogradnik Benjamin Zidarich za svojo Vitovsko Kamen 2019 prejel prestižnih pet grozdov italijanskega vinskega vodnika Bibenda. Nekaj dni pozneje je prav tako, če že ne še bolj prestižna revija Forbes uvrstila Malvazijo 2018 saleškega vinogradnika Mateja Skerlja med najboljša italijanska vina. In naposled: znani italijanski vinski bloger Francesco Saverio Russo je uvrstil Petra Radoviča med deset najboljših italijanskih mladih vinogradnikov.

Radovič je v Nabrežini znano vinsko ime. Že vsaj štiri pokolenja. Petrov praded Ivan je bil vinogradnik, pridelal je vino za družino, in kar je ostalo, je prodajal gostilnam. Nono Dušan je nadaljeval in še obogatil njegovo delo, Petrov tata Nevo je razvil turistično kmetijo z restavracijo, ki je delovala konec tedna.

V svet in nazaj na kmetijo

Sprva ni kazalo, da bo Peter, letnik 1991, sledil očetovim stopinjam. Ob poslušanju njegove mlade zgodbe ima poslušalec vtis, da fant sprva sploh ni vedel, kaj bi. Mikala so ga potovanja. Po končani višji srednji šoli se je zaposlil kot računalničar pri tržaškem podjetju, ki je opremljalo BMW servise iz vse Italije. Tako je tri leta poslovno potoval po državi. Sledilo je leto v Avstraliji z delom v restavracijah, nato umiritev s študijem marketinga na univerzi v Pavii, nakar spet na pot, pol leta v Španijo in nato še pol leta v Mehiko, tako, za poduk španskega jezika.

Pred šestimi leti se je vrnil in se, končno in dokončno, odločil, da ostane na kmetiji. Delo je poznal, saj je bil že kot otrok v vinogradu. Tam je prej kraljeval in še sedaj ima v njem veliko besedo tata Nevo. Pazi, da pride grozdje zdravo v klet, s čim manj špricanja, in to le z bakrom in žveplom, priznava sin. Peter je prevzel pobudo v kleti.

Pred njegovim prihodom so pri Radoviču pridelovali skoraj izključno točeno vino, za prodajo na turistični kmetiji. Hranili so ga v velikih jeklenih sodih. Peter je vnesel v pridelavo novost, maceracijo, in to v repenskem kamnu. Vitovski in malvaziji je odmeril 10-dnevno maceracijo, nato vino zori v rabljenih hrastovih sodih, sledijo trije meseci čiščenja v jeklenih posodah, šele nato vino ustekleniči, da je po skoraj dveh letih zrelo.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.