Na straneh Primorskega dnevnika nadaljujemo s predstavitvijo tržaških ljudskih pelsov »na daljavo«, ki jih je v koronačasu posnela Tržaška folklorna skupina Stu. Tokrat bo na kanalih Facebook in Youtube skupine na voljo eleganten počasen ples, ki ga je Peter Suhadolc zapisal leta 1980 v Mačkoljah. Prikazala mu ga je gospa Alojzija Olenik, poročena Tul, rojena leta 1905.
Ime plesa – Lender – izvira iz avstrijskega Ländlerja, ki je bil, kot pravi njegovo ime, razširjen po podeželju. To je nekakšen predhodnik valčka, v tričetrtinskem taktu. Lenderji so na Slovenskem značilni le za okolico Trsta in slovensko Istro. Posebnost tega lenderja je ta, da je glasba dvakrat sedemtaktna, pri korakih pa izstopa korak v nazaj.
OSNOVNI KORAKI
Plesalec naredi korak naprej z desno, levica ostane iztegnjena zadaj rahlo odmaknjena od tal. Sledi prenos teže na levo nogo (korak v nazaj), medtem ko je desna rahlo odmaknjena od tal. Spet prenos teže na desno (korak v naprej) in rahel odmik od tal leve noge. Isto sosledje korakov ponovimo začenši z levo nogo, tako da se počasi pomikamo naprej. Plesalka izvaja podobno, vendar začenja s korakom leve noge v nazaj in se počasi pomika v nazaj.Plesalca stojita drug nasproti drugemu v plesni drži. Izvajata vsak svoj korak, vendar se pri prvem koraku vsakega takta rahlo zavrtita v desno (pri koraku z desno) oziroma v levo (pri koraku z levo) glede na smer plesa. To se izvaja za sedem taktov melodije in se z enakimi koraki nadaljuje še za pet taktov v ponovljeni melodiji. Torej se osnovni korak izvede 12-krat, šestkrat začenši z desno in šestkrat z levo.V zadnjih dveh taktih melodije se v treh korakih par zavrti v desno za cel obrat in naredi dva koraka na mestu. Plesalec zadnji korak poudari oz. »potrka«.
Peter Suhadolc