Po osmih mesecih tržaški tovorni promet spet potuje pod Turami

V prvem tromesečju tega leta je skozi tržaško luko potovalo 13,5 milijona ton tovora. Velika večina tega tovora je nadaljevala pot na vlakih proti drugim koncem Evrope, v zadnjih mesecih pa se je moral tudi tržaški tovorni promet soočati z zaprtjem železnice čez Ture med koroškim Špitalom ob Dravi in krajem Schwarzach na Solnograškem. Po osemmesečnem zaprtju je proga spet prevozna.

Železnica čez Ture spada med zadnje velike infrastrukturne projekte avstro-ogrskega cesarstva. Progo so odprli med letoma 1905 in 1909; v projekt povezovanja čeških premogovnih ležišč z glavno avstro-ogrsko luko - Trstom - sta spadali tudi Bohinjska proga (Jesenice-Gorica-Opčine-Trst) in železnica pod Karavankami (med Beljakom, Podrožco in Jesenicami). Če sta Bohinjska proga in posledično predor pod Karavankami izgubila velik del pomena za tržaško logistiko, istega ne moremo reči o železnici čez Ture. Ta je namreč še danes Trstu najbližja železnica, ki prečka Alpe in ostaja zato ključnega pomena za v Trstu izkrcani tovor, ki nadaljuje pot proti srednji oziroma severni Evropi.

Proga čez Ture je bila v zadnjih desetletjih deležna mnogih infrastrukturnih nadgradenj, glavni del železniške povezave pa ostaja dobrih osem kilometrov dolg predor pod Turami, star 116 let. Zadnje temeljite obnove je bil tunel deležen pred dvema desetletjema, avstrijske zvezne železnice (ÖBB) so se zato iz mnogih razlogov odločile za posodobitev infrastrukture. Osem mesecev dela se je v glavnem osredotočilo prav na predor, ki bo po novem spet kos izzivom moderne logistike in vedno večjega povpraševanja po zanesljivem javnem železniškem prevozu.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.