Po sledeh pozabljene cerkve pri Magdaleni

Sveto Marijo Magdaleno zgornjo bi skupina občanov Maddalena vive rada rešila betona, zavzema se tudi za posaditev zelenega obroča, ki bi obdajal okraj. Pobudi v podporo so po besedah Valda Cozzija zbrali 600 podpisov, a so pri Občini Trst naleteli na gluha ušesa. Nekoč vas, ki se je na eni strani strmo spuščala do Rocola, na drugi pa so jo krasila terasasta pobočja, na katerih so gojili trto, se danes neizbežno spreminja v enega tolikih anonimnih tržaških okrajev, izgubljajo se krajevne posebnosti in bogata zgodovina.

Da bi pred pozabo rešili bogato kulturno-zgodovinsko dediščino okraja, se je odbor povezal z raziskovalko krajevne zgodovine in upokojeno profesorico Marto Ivašič. Ta je včeraj zjutraj v Ulici Kobler za šolo Laghi odkrila spominsko tablo in predstavila izsledke raziskave o cerkvi Svete Marije Magdalene, ki je tam stala, in bližnji vili Brigido.

V vili je domoval Pompeo Brigido, guverner Trsta do leta 1803, ki je 29. aprila 1797 v mestni vili pri Velikem trgu gostil samega Napoleona Bonaparteja. Ta je le dva tedna prej pri kraju Ključ doživel poraz: uporni Ricmanjci so ob podpori srditih Uskokov napadli in pregnali francoske čete. Na posesti Ville Brigido se je do leta 1785, ko so jo razsvetili, nahajala tudi cerkev Svete Marije Magdalene. Kot je razložila profesorica Ivašič, je glede na takratne karte vsaka njena stranica merila 10 klaftrov, slabih 20 metrov. Datum njene izgradnje ni znan, okraj pa se s tem imenom pojavlja v Tržaških statutih že leta 1350.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.