Četrtek, 29 september 2022
Iskanje

Po sto letih ga Jaka Štoka ne bi več prepoznal

Kontovel je v zadnjih desetletjih doživel veliko sprememb

15. avg. 2022 | 7:15
Dark Theme

Ko bi se Jaka Štoka po sto letih vrnil na Kontovel, bi ga ne prepoznal. Cerkev sv. Hieronima na Križcu in Nova cerkvica na meji s Prosekom, seveda, še stojita, in četudi bi mu spomin rahlo opešal, bi še vedel za predele domače vasi. Če že ne po legi in videzu, po ledinskih imenih na marmornatih ploščah, ki so jih Kontovelci slovesno postavili pred devetimi leti ob 600-letnici prvega imenovanja vasi v uradnih zapisih, da ne bi zanamci pozabili nanje: Ključ, Pud Pitka, Ulca, Hrib, Kuluna, Klanc, Pilj, Dlanja vas, Mlaka, Upuka, Kamenca ... Prav ob prihodu iz Trsta v vas bi se verjetno malo zamislil ob pogledu na napis na hiši na desni strani ceste: Puadškol. »Ali nismo temu kraju pravili Pudškaulj?,« bi se vprašal. Mah, časi so se očitno spremenili, bi zamahnil z roko, in šel dalje.

KO JE BIL KONTOVEL 99-ODSTOTKOV SLOVENSKI

Ko bi tisto bila edina sprememba, bi se Jaka Štoka po sto letih počutil na Kontovelu enaindvajsetega stoletja kot nekoč doma. Iz knjige Milana Bufona Prosek in Kontovel v času Franca Jožefa je mogoče dognati, kako je bilo takrat, v času Jake Štoke, na Kontovelu. Ob popisu iz leta 1910, ko je bil slovenski gledališki igralec, režiser, pisatelj in založnik star 44 let, je živelo v vasi 32 družin s priimkom Starc. Sledile so po vrsti družine Regent (27), Štoka (25), Daneu (24), Prašelj (enajst), Gerlanc (deset), Cijak (pet), Reja (štiri), Gulič in Pertot (po tri), Košuta in Sonce (po dve) in še sedemindvajset družin z drugimi priimki. Župnik Košir je na primer prispel iz Borovnice pri Ljubljani, čevljar Mezinec z Gorjanskega; začasno je takrat na Kontovelu živel tudi moravski Nemec Langhammer, komisar za pogozdovanje Krasa. »Dejansko neslovenski sta bili tedaj na Kontovelu namreč le dve gospodinjstvi,« je ugotovil Bufon, in takole ocenil narodnostno sestavo Kontovela leta 1910: »Vsekakor je slovensko prebivalstvo tega leta, na podlagi narodnostne strukture tako gospodinjstev kot njihovih članov, obsegalo polnih 99% kontovelskega prebivalstva.«

Po sto letih Starci, Štoke, Regenti, družine Daneu, Prašlji, Pertoti in še nekateri drugi na Kontovelu vztrajajo, ob njih pa je mogoče na vratih hiš in na poštnih nabiralnikih prebrati priimke, ki zvenijo drugače, prav malo ali nič domače.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava