Popisali so krajevno bogastvo

Knjiga Hišna in ledinska imena v Dolini in Krogljah prinaša neprecenljiv vpogled v lokalno zgodovino ter domača imena hiš in ledin v Dolini ter okoliških krajih. Predvsem pa priča o tem, da Slovenci na tem območju živijo že od nekdaj. Med drugim iz nje izvemo, da so tržaški notarji že v 12. stoletju znali slovensko. Predstavitev knjige je potekala prejšnji petek v prostorih Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini.

Knjigo sta predstavila Vojko Kocjančič in Boris Pangerc. »Najprej se je bilo treba ozreti daleč v preteklost. Za ledinska imena imamo na voljo Franciscejski kataster, iz katerega je bilo izpisanih skoraj 3500 ledinskih imen za katastrsko občino Dolina, ki obsega Dolino, Kroglje, Žavlje in Frankovec. Vendar sta Žavlje in Frankovec nastala pozneje, zato se tamkajšnja ledinska imena niso tako dobro ohranila. S seboj sem prinesel fotokopije Franciscejskega katastra za Dolino, Kroglje in Brce - ker so bile Brce takrat še samostojna vas - da boste lahko videli, koliko številk je na njem. Vsaka parcelna številka ima namreč svoje ledinsko ime. Začeli smo s katastrom, ki je bil izrisan oziroma zapisan leta 1819,« je predstavitev začel Vojko Kocjančič.

Ugotovili so, da so ljudje na dolinskem območju skozi čas opustili skoraj dva milijona kvadratnih metrov zemljišč. Kjer že sedemdeset let nihče več ne kmetuje, so ledinska imena preprosto izginila, nekdanja kmetijska območja pa so danes zaraščena. Zato so se avtorji odločili, da bodo izhajali iz živega spomina, kar velja tudi za hišna imena. V preteklosti so pod isto hišno številko imeli tudi po tri ali štiri različna hišna imena. Njihova logika je bila preprosta: vprašati ljudi na terenu, da bi bila imena zapisana pod pravo številko in na pravi lokaciji. Imenom so sledili iz roda v rod. Opazili so tudi, da je ogromno ledinskih imen utonilo v pozabo s smrtjo starejših domačinov. Nekoč je namreč vsak poznal le tista zemljišča, ki jih je imela v lasti njegova družina.