Praprovskih ovčic ni strah ne volkov ne lisic

»Velikokrat mislimo, da smo dosegli dno in da je vsega konec, če nam gre kaj narobe, vendar nikakor ne smemo pozabiti, da bi lahko bilo še slabše.« V življenju se moraš pogosto soočati tudi s slabimi trenutki, ugotavljajo praprovski pustarji, ki v isti sapi dodajajo, da velja to za vse, brez izjeme - se pravi od najšibkejših v družbi do najmočnejših na čelu sveta: nihče ni izvzet. Ta ugotovitev jih je vodila tudi pri gradnji letošnjega pustnega voza, kjer so usodo obrnili v prid šibkejšim. Konkretno tokrat ovcam, ki prevladajo nad lakomnimi volkovi in lisicami.

Praprovci pridno ustvarjajo v velikem šotoru na prireditvenem prostoru v praprovskem gozdiču. Na cementno ploščad so ga postavili prve dni novembra, gradnje voza pa so se lotili 25. novembra. »Priznati moramo, da je bilo res težko se znova lotiti pustnega ustvarjanja, po vsem, kar smo doživeli, vendar smo zelo veseli. Če nas ne bi mladina spodbudila, naj znova poprimemo, se bi težko ponovno spravili v igro,« je zaupal pustni mojster Mitia Sandri.

Kdor še ni videl praprovskega voza v Červinjanu ali Gorici, naj zapišemo, da kraljujejo na cvetoči livadi na vozu kosmate živali velikanke – sivi volk, katerega glava leži nad pastjo, za njim stoji rdečedlaka lisica, za njo pa še »nebogljena« bela ovčka in bela štorklja. Sporočilo je na vozu odraslim že na prvi pogled razumljivo: ta močni so »kaznovani«. Kako, boste sami ugotovili.