Predstavili Barkolansko bukvo

Ste vedeli, da v Barkovljah gredici v vrtu rečejo leha, kamnoseku pa štancǝr? In da si ženske ušesa okrasijo z uǝrǝnglini, moški pa si nadenejo brgjǝše in jǝkjǝto? V druge kraje so se nekoč odpeljali predvsem s cuhom, z lapǝšem pa so pisali zapiske. Otroci so se igrali s ščinkami, mame pa so z žlafadurjem zalivale ruǝže in gartrože.

To je le nekaj narečnih besed, ki so jih učenci in učiteljice osnovne šole Frana S. Finžgarja zbrali v Barkolanski bukvi, slovarčku barkovljanskega narečja. Nekaj »barkolanščine« so na petkovi prireditvi občinstvu predstavili otroci, več o bogati narečni kulturni dediščini pa so zbrali v zanimivem slovarčku, ki je nastajal več let. V letih raziskovanja so avtorjem slovarčka pri spoznavanju besedišča pomagali domačini, ki narečje še dobro poznajo. Od njih so izvedeli, kako so nekoč imenovali vsakdanje predmete. V tem šolske letu je pri spoznavanju barkolanščine priskočila na pomoč domačinka Majda Pertot.

Ob 40. obletnici poimenovanja šole izdani slovarček so razdelili na pet poglavij. V prvem je mogoče spoznavati jedi, v drugem poklice, v tretjem števila in barve, v četrtem telo in oblačilo, v zadnjem pa vsakdanjost. Skupaj so na enem mestu zbrali skoraj sto narečnih besed, v pomoč vsem tistim, ki bi se radi podali v Barkovlje, zaplavali v plavem murju in srečali kakšnega peškadurja, ki lovi sarduǝnǝ. (sč)