Glavna tematika okrogle mize, na kateri so v petek na sedežu Srednjeevropske pobude v Trstu sodelovali novinarji in raziskovalci iz Italije, Slovenije in Hrvaške, je bil spomin. Pogovor, ki ga je vodil tržaški zgodovinar Štefan Čok, sodi v dvodnevni dogodek Kraji, spomini, skupnosti. Pred pogovorom je potekal sprehod po tržaških krajih spomina, publika je med drugim obiskala tudi bivši fašistični komisariat v Ulici Cologna. Fokus je bil tudi tokrat na različnih spominih.
Ene same resnice ni
»Če želimo dalje, je dialog med spomini nujen. Do spominov moramo imeti trezen pristop, njihovo obravnavanje mora sloneti na empatiji do soseda,« je uvodoma poudaril Čok, ki je sogovornike vprašal, kakšen je njihov odnos do spomina. Antropologinja Katja Hrobat Virloget je dejala, da je v svoji knjigi V tišini spomina prva v Sloveniji za izseljevanje istrskih beguncev v Italijo uporabila besedo eksodus: »Istrski begunci v Italiji sprva niso hoteli govoriti. V meni so videli pripadnico naroda, ki jih je tlačil. Kasneje so se le odprli. Ugotovila sem, da je resnic stotero. Ene same resnice ni.« Virloget je še poudarila, da je pomembno prenehati s tekmovanjem, kdo je večja žrtev. Zanimati se je treba za zgodbo soseda.
Zgodovinarka Gloria Nemec je poudarila, da se travme same od sebe ne izčrpajo. » Spomin je kulturna dobrina, krhka in delikatna,« je dejala in poudarila kompleksnost zgodovine na severnem Jadranu. Dogajanja ni mogoče poenostaviti.
Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnenviku