Pri Svetem Justu so naleteli na kamnite temelje in človeške kosti

Žebljički z obuval starorimskih vojakov, antična stebrišča, monumentalni zid sodne palače ... Zgodovina Trsta se je pisala na območju Svetega Justa in grič nad mestom še danes skriva veliko informacij o tem, kako je tu potekalo življenje pred dva tisoč in več leti. Ali bolj pravilno: skriva jih podzemlje, ki nam občasno - zdi se, da bolj po zaslugi infrastrukturnih del kot načrtnih arheoloških izkopavanj - vrača podobo nekdanjega mesta.

O tem, kako pomembno je, da nadzor nad infrastrukturnimi deli, ki iz takih in drugačnih razlogov predvidevajo izkopavanje podzemlja, prevzamejo strokovnjaki, priča najnovejši izkop na parkirišču pred zvonikom katedrale sv. Justa, kjer je nekoč stalo rimsko mesto Tergeste. Začel se je zaradi potreb družbe AcegasApsAmga po prilagoditvi vodovodnega omrežja, delavci pa so med izkopavanjem kaj kmalu naleteli na pomembne arheološke ostaline. Nadzor nad gradbiščem je zato prevzel Zavod za varstvo arheološke, umetnostne in krajinske dediščine Furlanije - Julijske krajine (Sebap FJK), raziskave pa je izvedlo podjetje ArcheoTest s pomočjo podjetja Rosso.

Kot so sporočili z zavoda, je bilo to območje zelo pomembno v zgodovini Trsta, a je kljub temu še danes nezadostno raziskano. Vsako novo odkritje je zato dobrodošlo. Ob tokratnem kopanju so našli ostanke zidov in antičnih monumentalnih struktur, ki so jih delno poznali že iz izkopavanj pred sto leti, ko je potekala obnova trga pred katedralo. A raziskave so se takrat ustavile pri fotografiranju, tokrat pa so na podlagi moderne stratigrafske metode (razporejanja zemeljskih plasti po starosti) in uporabe sodobne tehnologije uspeli datirati in interpretirati najdbe. Mogočni kamniti temelji naj bi tako bili del sodne palače iz prvega stoletja pred našim štetjem, ob njih pa so našli tudi prazgodovinski material, kar priča o tem, da je bilo območje obljudeno tudi pred rimskim obdobjem. V posameznih zemeljskih plasteh so odkrili različne keramične in kovinske fragmente, med njimi več žebljičkov, ki naj bi pripadali obuvalom rimskih vojakov.

Ob 2100 let stari strukturi je podzemlje griča skrivalo tudi ostanke, morda gre za podlago loka ali portala, monumentalne zgradbe, sestavljene iz velikih apnenčastih elementov, ki so na zunanji strani obdelani v kvadrate. Zelo verjetno je bila ta zgradba del propilej, "spektakularnega stebrišča, ki je služilo kot vhod v rimski capitolium", kot so zapisali pri deželnem zavodu za varstvo arheološke dediščine. Ostanki propilej iz 1. stoletja po našem štetju so sicer že danes vidni pod oboki zvonika katedrale. V smeri proti jugu so arheologi odkrili površino iz peščenjakovih tlakovcev, ki so na zgornji strani gladki, šlo naj bi za del nekdanje ceste.

Iz poznoantičnih časov pa je debel zid, za katerega arheologi ocenjujejo, da je bil del obrambnega obroča bizantinske utrdbe (castrum). Vanj so vključeni elementi ostankov že omenjenih propilej, kar potrjuje dognanje, do katerega so arheologi prišli že v drugih mestnih predelih, da so v pozni antiki rimske strukture prilagajali novim vojaškim in obrambnim potrebam.

Območje katedrale sv. Justa, na katerem je že v 5. stoletju stala starokrščanska cerkev, je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih tudi pokopališče. O tem se je v preteklih dneh lahko prepričal vsakdo, ki je pogledal v območje najnovejših izkopavanj. Obilno deževje je namreč na površje prineslo številne človeške kosti, ki po oceni zavoda Sebap FJK izvirajo iz kamnitih kostnic nekdanjih nekropol oziroma pokopališč.