»Pripomogel sem k izboljšanju odnosov med tu živečima skupnostma«

Dvakratni devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je – po enournem intervjuju in skoraj polurnem poznejšem kramljanju v družbi soproge o njegovem predpolitičnem poklicnem življenju, v katerem sta skupaj z ženo med drugim priredila tudi modni defile za Titovo soprogo Jovanko Broz – izrekel politično najbolj pomemben stavek v zadnjih desetih sekundah srečanja, med pozdravom ob slovesu.

Pogovor je potekal na lepo urejenem vrtu njegovega doma v Devinu. Upravičil ga je njegov odhod s političnega torišča, po več kot četrtstoletnem delovanju.

Se spominjate prve kandidature za devinsko-nabrežinskega župana?

Bilo je leta 1997. Predstavil sem se s samostojno občansko listo in zasedel tretje mesto z res majhnim zaostankom: Vocci je zmagal s 25 odstotki, Vlahov jih je prejel 24, jaz 22.

Pet let pozneje ste zmagali.

Da. Tudi takrat smo bili v treh, a oni so bili razdeljeni in naša desnosredinska koalicija je zmagala. Pet let pozneje so se združili, a jim ni pomagalo, spet sem zmagal.

Kdaj ste se odločili za »politično upokojitev«?

Že pred enim letom. Četrt stoletja je v politiki dolga doba. Vmes sem bil tudi dve leti deželni svetnik, še prej sem bil pokrajinski svetnik in tudi odbornik.

Kakšen je obračun tega političnega delovanja?

V veliko zadovoljstvo mi je bilo, da sem služil svojemu rojstnemu kraju in temu območju. Takoj sem zaznal, da predstavlja Kras velik potencial, s tako imenovano kmetijsko varianto prostorskega načrta nam je uspelo dati zagon našemu vinogradništvu. Drugi potencial predstavlja turizem. Zavzel sem se za ureditev Sesljanskega zaliva in za preureditev opuščenega kamnoloma v naselje Portopiccolo.

Kakšen je bil vaš odnos do slovenskega prebivalstva v občini?

Upam si reči, da sem pripomogel k izboljšanju odnosov med tu živečima skupnostma. Pod mojo upravo smo uvedli skupna srečanja vrtcev in šol, čezmejno sodelovanje se je okrepilo. Še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo imeli plodne odnose s komensko in tudi sežansko občino. Nasploh sem imel zelo lep odnos s slovenskimi ljudmi.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.