Prizivno sodišče bi se moralo ukvarjati s pomembnimi postopki

Generalni tožilec Dario Grohmann je zelo spreten v dialektiki. Svojo dolgoletno kariero na tržaškem sodišču je sklenil konec oktobra, ko se je upokojil. V Neaplju rojeni pravnik je v Trst prišel konec sedemdesetih let. Ne po lastni izbiri, a mesto na skrajnem severovzhodu Italije je vzljubil do mere, da se danes počuti kot pravi Tržačan. Je dober poznavalec kazenskega prava, ukvarjal se je tudi z mladinskim prestopništvom. Državno tožilstvo na drugostopenjskem sodišču je vodil od leta 2014 do nedavnega. Z generalnim tožilcem, ki se ne bo v celoti upokojil, saj bo še nekaj časa imel funkcijo predsednika davčne komisije, smo poklepetali o odložitvi t.i. reforme Cartabia, rave zabavah, pa tudi o primerih Meran in Resinovich, ki sta pretresla Tržačane. Iz pogovora je izšla tudi kritika pravosodnega sistema, ki bi po mnenju Grohmanna moral biti deležen temeljite reforme, po kateri bi sodišče moralo delati na kvaliteti in ne na kvantiteti.

Gospod generalni tožilec, pa začnimo naš klepet z najnovejšo novico, z novo uredbo, ki zaostruje kazni za organizatorje in udeležence rave zabav. Kako vi ocenjujete to vladno uredbo?

S konceptualnega vidika je nesprejemljivo, da je toliko časa obstajala pravna vrzel, zaradi katere ni bilo mogoče sankcionirati neavtoriziranih zabav, ki so grožnja za javni red in javno zdravje. S formalnega vidika se mi zato zdi prav sprejeti uredbe, ki definirajo kazni za organizatorje in udeležence zabav. Zdaj se postavlja problem, kako bo uredba formulirana s tehničnega vidika. Prepričan pa sem, da novih pravil, tako kot so formulirana, ne bo mogoče zlorabiti za zborovanja, kot je denimo študentski shod. Strah je odveč.

Se vam ne zdi kazen do šest let zapora v primeru resne nevarnosti za javno varnost ali javno zdravje malce pretirana?

Poglejte, če se sprejema kazenska uredba, s katero želimo koga odvračati od česa, potem ta mora predvideti resno kazen. Če bi predvideli nizko kazen, uredbe ne bi nihče vzel resno. To je jasno kot enkrat ena. Namen kazenskih uredb pa ni zgolj represija, ampak tudi preventiva. V tem konkretnem primeru z zaostritvijo kazni želijo organizatorjem nezakonitih zabav sporočiti, kaj jih čaka, če ne bodo upoštevali zakonov. Tovrstne kazni so v drugih državah že v veljavi. Neavtorizirane zabave so s pravnega vidika marsikje jasno regulirane.

Aktualna je tudi novica, da so odložili reformo bivše pravosodne ministrice Marte Cartabia, po kateri bi bilo treba skrajšati trajanje Absolutno. To reformo so dobesedno katapultirali, časa ni bilo na pretek, zato se sodstvo sploh ne bi moglo lotiti uresničevanja reforme, ki je vsebinsko zelo kompleksa in obsežna, obenem pa pušča veliko prostora za interpretacije.

Celoten intervju v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.