Prijava
Osmičarji iz občin Zgonik in Repentabor morajo sami vzrejati prašiče(
)
Dark Theme
Dokler bomo jedli meso, bodo potrebne klavnice. Čim bližja je klavnica, tem bolje za živali in prašičerejce. Vprašanje vnovičnega odprtja proseške klavnice pa zavzame še dodaten pomen, če upoštevamo, da predvidevata dve kraški občini za osmičarje neposredno rejo prašičev.
»Za nas, osmičarje in kmete, je klavnica na Proseku zelo važna,« je uvodoma ocenila Martina Skabar z repenske turistične kmetije Volnik. Od zaprtja klavnice v Krminu so se za tukajšnje rejce znatno zvišali stroški, daljša pot do klavnice v Cordenonsu povzroča v živalih tudi večji stres.
»Krmin je deloval pretežno s kraškimi rejci,« je opozoril Franc Fabec, kmetovalec iz Mavhinj in predsednik Kmečke zveze. »Na Krasu zakoljemo letno približno 2000 prašičev, kar je zelo veliko,« je dodal. Ta seštevek vključuje tako goriški kot tržaški Kras.
Klavnico v Krminu so dokončno zaprli januarja letos, odtlej so kraški rejci prisiljeni pošiljati živino v oddaljene furlanske klavnice. Stroški klanja so zato zrasli za tretjino. »Situacija je zelo težka,« je nadaljeval Fabec.
Vsi rejci so tako ali drugače izrazili nerazumevanje za peticijo proti proseški klavnici. Krmin ni bil blizu, pot do Cordenonsa je toliko daljša in prinaša negativne posledice za dobrobit živali in kraške živinorejce, ki delajo na vse prej kot industrijskih ravneh. Skrbi za prihodnost, kljub obljubam, pa ne manjka.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.
