V časih, v katerih vlada geopolitični kaos in ko Trumpova carinska gorjača grozi tudi Evropi, je vzpostavitev mednarodne prostocarinske cone v tržaškem pristanišču še toliko bolj smiselna in samo stvar časa. Ta režim ni več pomemben le za lokalne pristaniške operaterje in tržaško pristanišče, ampak za celotno Italijo in celo za Evropo. To je izšlo na včerajšnji okrogli mizi z naslovom Prioritete v tržaškem in tržiškem pristanišču: perspektive, tržni scenariji in vplivi na okolje, ki jo je organizirala stanovska organizacija Confcommercio.
Na okrogli mizi, to je moderiral novinar dnevnika Il Piccolo Diego D’Amelio, so svoja stališča predstavili nekdanji predsednik pristaniške uprave Zeno D’Agostino in tokratna kandidata za to funkcijo Vittorio Torbianelli, trenutno izredni komisar pristaniške uprave, in Antonio Gurrieri, njen aktualni generalni sekretar. Trije glavni možje pristaniške politike v zadnjih letih so se pred številno publiko v veliki dvorani Trgovinske zbornice strinjali, da je sloga med različnimi akterji glavni pogoj za uspešnost pristaniških dejavnosti.
D’Agostino je vseskozi zagovarjal tudi obogatitev ponudbe z možnostjo ustanovitve prostocarinskega območja. To je v novih geopolitičnih razmerah pomembnejše kot kdaj koli prej. »Porto franco je nastal v časih, ko je v svetu vladal popoln kaos. Danes smo v podobni situaciji. Potrebujemo prostore, v katerih bi skladiščili in tudi proizvajali. Končno so se tudi drugi začeli zavedati, kako pomembno bi bilo izvajati široko svobodo na carinskem, fiskalnem in komercialnem območju,« je pristavil.
Da bi bilo v prihodnje treba izkoristiti ta potencial in da bi prostocarinski režim v času napovedovanja dodatnih davkov lahko za Trst pomenil strateško prednost pred drugimi pristanišči, se strinja tudi generalni sekretar in kandidat za predsednika pristaniške uprave Gurrieri.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.