Proti fašistom s sedmimi barikadami

15. maja 1921 so potekale italijanske parlamentarne volitve: predstavljale so zadnjo priložnost za ohranitev že šibke demokracije v kraljevini, ki je vključevala ozemlja iz rapalske pogodbe. Ozračje je bilo okrog tega datuma razbeljeno, saj so fašisti sejali teror na celotnem slovenskem in hrvaškem področju. Kradli in sežigali so volilne izkaznice, pretepali ne le Slovence in Hrvate, ampak tudi komuniste in delavce. 19. marca 1921 so fašisti iz vlaka na Porečanki streljali in ubili dva otroka v Strunjanu. Žrtve nasilja so se kmalu začele upirati, znamenita sta upora rudarjev v Labinu in marežganski upor, ki so ga obeležili danes. Manj znana je zgodba barikad v Osapski dolini. Ob stoletnici nasilnih dogodkov je v petek potekala slovesnost na Križpotu tik pred nekdanjim mejnim prehodom Osp.

Prebivalci Mačkolj, Prebenega in Ospa, kjer je bilo volišče, so se namreč odločili, da preprečijo prihod fašističnih škvader v vasi. Osapski župnik Franc Malalan po rodu z Opčin je zbral vaške organizacije in je dal pobudo, da postavijo barikade. Od Križpota do Črnega kala jih je nastalo sedem. Prvo v smeri prihoda fašistov iz Milj so postavili ravno na Križpotu. Na dan volitev so se morali fašisti dvakrat vrniti v svoj štab, naslednjega dne pa je zahteval spopad tudi žrtev. V petek je na Križpotu potekala svečanost v spomin na dogodke tistih dni.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.