Tržaška predvolilna tekma se zaostruje, še preden je levosredinski tabor izbral svojega kandidata. Akcija je izstopila iz pogovorov o skupni kandidaturi in za župana predlagala Francesca Cervesija. Odločitev odpira vprašanje, kako bo vplivala na širšo levosredinsko koalicijo Skupna prihodnost, ki se še vedno usklajuje med Francescom Russom in Mitjo Gialuzom. Na drugi strani desnosredinski tabor še ne razkriva, kdo bi lahko nasledil Roberta Dipiazzo, zato ostaja pred občinskimi volitvami prihodnjo pomlad odprtih več ključnih vprašanj. Spomnimo, da je majska anketa, ki jo je naročila DS, širši levosredinski koaliciji pripisala 49 % podpore, stranka Akcija pa naj bi prispevala dva odstotka.
Prvi županski kandidat Cervesi se je predstavil na novinarski konferenci, na kateri je bilo večkrat poudarjeno, da ta predstavlja tretji politični pol. Inženir in podjetnik bo na volitvah za župan prihodnjo spomlad nastopil z Akcijo, z liberalnimi demokrati in s stranko Ora!. Njihov cilj je ponuditi liberalno in reformistično alternativo tradicionalni delitvi na levico in desnico ter nagovoriti volivce, ki s ene prepoznavajo v nobenem od obeh blokov.
Za Akcijo je ta kandidatura odmik od sedanjega sodelovanja pri pogovorih širše levosredinske koalicije Skupna prihodnost. Pokrajinska sekretarka Daniela Rossetti je še v prvi polovici leta sodelovala na srečanjih razširjene koalicije, vendar naj bi se jih zdaj udeleževala le osebno, ne kot predstavnica stranke. Aprila, ko je bil za sekretarja tržaške sekcije izbran Arturo Governa, se je utrdila usmeritev v samostojno politično pot. Cervesi sicer v tržaški politiki ni novinec. Leta 2011 je kandidiral za predsednika Pokrajine Trst na listi Un’Altra Trieste, medtem ko se je Franco Bandelli potegoval za župana. Cervesi je bil nato izvoljen za pokrajinskega svetnika. leta 2021 je nato sodeloval v novi županski kampanji Franca Bandellija. Ali bo novi politični pol do volitev ostal samostojen ali se bo pozneje odprl za morebitne dogovore, še ni jasno.
Cervesi je na novinarski konferenci pojasnil, da je zamisel o kandidaturi dozorela predvsem na podlagi njegovega dobrega poznavanja mesta in naložbenih izzivov, s katerimi se Trst sooča v obdobju prehoda. Med prednostnimi nalogami je izpostavil revitalizacijo Starega pristanišča. »O tem govorimo že 30 let, konkretnega premika pa še vedno ni,« je opozoril in poudaril, da bi bilo treba čim prej objaviti razpis za izvedbo projekta.