Marzio G. Mian velja za enega najbolj uveljavljenih italijanskih reportažnih novinarjev. Danes ob 18. uri bo v tržaški knjigarni Lovat predstavil svojo zadnjo knjigo Volga Blues, v kateri odkriva in opisuje sodobno Rusijo. Knjiga je nastala med 6000-kilometrskim potovanjem vzdolž Volge brez novinarskega vizuma.
Kakšna je torej današnja Rusija?
Z reportažo sem hotel razumeti, kaj pomeni biti Rusi danes. Rusija je postala drug svet, neznan planet, kljub temu, da je največja država na svetu. Doživeli smo informacijski blackout o ruski civilizaciji, zato je bilo potovanje prava ekspedicija. Odkrivali smo kraje, ki niso Moskva oziroma Sankt Peterburg, temveč so manjša naselja ob reki Volgi, ki je zaznamovala usode Rusije.
Hoteli smo torej odkriti, kaj mislijo Rusi, kako gledajo nase in na svet. Ugotovili smo, da nasprotnika ne vidijo v Ukrajini, temveč v Zahodu. Proti njemu je nastal civilizacijski konflikt, nekakšna nekompatibilnost. V knjigi pišem tudi o sankcijah, ki so spodletele. Govorimo namreč o Rusih, ki so zmožni zelo hudega žrtvovanja. Oni so narod, ki je v drugi svetovni vojni plačal najvišjo ceno, 27 milijonov žrtev. Časi so se nedvomno spremenili, a Rusi ostajajo narod, ki zna kljubovati sankcijam. Te so v tem primeru najstrožje v zgodovini.
Sankcije so sicer imele tudi pozitiven učinek na gospodarstvo. Moskva je namreč veliko investirala, denimo v kmetijstvo. Rusija je danes kmetijska velesila, ozemlja, ki so jih zapustili po propadu Sovjetske zveze in kolhozov, so sedaj spet obdelana. Postali so glavni izvozniki žita. Poleg tega so tudi uspešno nadomestili »luksuzne« zahodne proizvode. Med potovanjem smo videli velike tovarne sirov, ne le za notranji trg, temveč tudi za izvoz. Opazili smo tudi, da je novačenje vojakov postalo dejansko nadomestilo za socialno državo v periferijah in obubožanih krajih. Vojaki služijo trikrat, štirikrat toliko kot delavci.
Knjiga govori tudi o temah, vezanih na rusko dušo, torej o pomenu religije, kljub temu, da so cerkve skoraj prazne. Cerkvene hierarhije so zelo pomembne, s Putinom je Cerkev postala pomemben podpornik neoimperialne ideologije. Na politični ravni pa je opaziti tudi vrnitev Stalinovega mita. V knjigi pišem o mladeničih, ki se oblačijo v majčke s Stalinovim obrazom. V njem vidijo Rusi konkretnega moža, ki je privedel do zmage v drugi svetovni vojni, ki je industrializiral državo. Milijoni njegovih smrtnih žrtev postanejo drugorazredni, ko ne potonejo kar v pozabo. Tudi v tem je opaziti odnos do zgodovine, ki je povsem drugačen od našega.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.