S civilno zaščito po gozdnih klancih

Izlet na Kras ob koncu tedna je za veliko večino pohodnikov priložnost sprostitve in užitka v lepotah narave. Za prostovoljce civilne zaščite pa je vsak obisk gozdnih poti dobra priložnost, za preverjanje stanja in ugotavljanje, ali je mogoče pot prevoziti. Viseča veja ali drevo, ki se je zaradi strele zgrudilo na tla, sta namreč lahko v veliko napoto reševalnim vozilom v primeru požara, plazu ali drugih katastrof. Zato je zelo pomembno, da se gozdne protipožarne klance podrobno zariše na mape in za vsakega ugotovi, ali je prevozen. Ta je namen uradnega popisa gozdnih protipožarnih klancev, ki mora biti aktualen. Zato se prostovoljci podajo redno na teren in preverjajo, ali se je s časom kaj spremenilo.

»Zbiranje geografskih podatkov je zelo pomemben protipožarni postopek, ki omogoča učinkovito in natančno načrtovanje posegov ter njihov uspešni potek,« je dejala prostovoljka tržaške civilne zaščite in raziskovalka na oddelku za matematiko in znanosti o Zemlji tržaške univerze Shaula Martinolli. S popisom so sicer začeli že v devetdesetih letih preteklega stoletja v tržaški občini in se nato obrnili do sosednjih občin, da bi na zemljevidih ustvarili celovito sliko klancev na Tržaškem. »Temeljnega pomena je tudi redno vzdrževanje gozdnega okolja ter posodabljanje informacij. Zadnja večja akcija popisovanja je potekala leta 2016, zdaj pa smo ponovno na delu,« je dodala prostovoljka.Kako se prostovoljci posvečajo raziskovanju morebitnih ovir na gozdnih poteh smo s Primorskim dnevnikom preverili kar na terenu. Med delom smo včeraj dopoldne zmotili ekipo prostovoljcev civilne zaščite zgoniške občine in jo pospremili od Gabrovca do Brišč.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.