Število zlatih šakalov pri nas naglo narašča, srnjadi pa je vse manj

Požari poleti 2022 so nekoliko spremenili stanje kraških gozdov, počasi sicer že spet rastejo razne rastlinske vrste, na prizadeta območja se vrača tudi divjad. Kras, ki je po svoji raznolikosti in raznovrstnosti edinstveno območje, pa se spreminja tudi iz drugih razlogov, je povedal naravoslovec in bivši predsednik lovskega okraja Kras (januarja so izvolili novega predsednika Enrica Canzuttija) Saimon Ferfolja, ki pa še naprej vodi lovsko družino Doberdob.

O tem, kako se to bogato območje spreminja, nam povedo tudi podatki o prisotnosti različnih živalskih vrst po kraških gozdovih. Popis letno izda Dežela Furlanija - Julijska krajina v sodelovanju z lovskimi družinami in okraji. Na podlagi števila določene lovne vrste določijo tudi njen letni odstrel, ki služi za regulacijo živalske populacije, pa tudi za preprečevanje širjenja bolezni. V sklopu letošnjega monitoringa divjadi, preko katerega pridobivajo podatke za popis različnih živalskih vrst na območju, ki gre od Milj do Sovodenj, so doslej zabeležili število prisotnih divjih prašičev in srn. Do konca junija bodo obdelali še ostale podatke, trend pa že več let zapored kaže na strm upad srnjadi, kar je odvisno od več različnih dejavnikov. Med temi sta tudi porast jelenov in predvsem zlatega šakala. Ta vrsta je izredno prilagodljiva in je v zadnjih desetih letih pri nas tako narasla, da ji pri tem ni para, je dejal Ferfolja. »V Sloveniji skušajo omejiti porast šakala, medtem ko ga v Italiji edini v Evropi še naprej obravnavamo kot zaščiteno vrsto,« je opozoril lovec.

Na Krasu (na italijanski strani meje) so lani opravili raziskavo in prvič ocenili prisotnost šakala v naših krajih. Ugotovili so, da je pri nas gosteje naseljen kot denimo v Romuniji, Bolgariji in drugih balkanskih državah, od koder se je vselil v naše kraje. »Gostota naselitve je približno 2,8 tropa vsakih 10 kvadratnih kilometrov, kar je res veliko. Najgosteje je sicer naseljen na Goriškem, na Tržaškem pa malo manj,« je povedal naravoslovec in pojasnil, da je ta živalska vrsta izredno prilagodljiva ter da se je z južnega Balkana vselila po Evropi vse do Finske. Eno od najgosteje naseljenih območij v Evropi pa je ravno Kras.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.