Strategija sobivanja z virusom bi lahko imela škodljive posledice

Število okuženih s koronavirusom še narašča in je že na ravni izpred nekaj mesecev. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v tržaški pokrajini trenutno znaša 201, kar je 13,6% več kot 1. junija. Rast poganja bolj nalezljiva različica omikrona BA.5. Na drugi strani prihajajo boljše novice iz bolnišnic, kjer se število bolnikov s covidom-19 povečuje, a je število tistih z vodilno diagnozo covid-19 vseskozi stabilno.

Na oddelku za pljučne bolezni katinarske bolnišnice, kjer so zadnji dve leti zdravili bolnike s covidno pljučnico, je hospitaliziranih pet bolnikov, veliko manj kot v preteklih mesecih, ko je imelo zdravstveno osebje polne roke dela. O tem, kakšne so razmere v bolnišnici in kaj naraščanje števila pomeni za nadaljnji potek širjenja bolezni covid-19, smo se pogovarjali s predstojnikom oddelka za pljučne bolezni prof. Marcom Confalonierijem.

Prof. Confalonieri, kakšne so trenutne razmere na vašem oddelku?

Popolnoma drugačne kot preteklo jesen ali zimo. V tem času videvamo zelo malo pljučnic, čeprav je z omikronom BA.5 nastopila najbolj nalezljiva različica koronavirusa doslej. Okuženi s to različico tožijo zlasti zaradi simptomov, ki so podobni prehladu.

Koliko bolnikov trenutno obravnava vaš oddelek?

Imamo pet bolnikov. To je relativno nizko število. V enakem času lani smo jih imeli še manj, a tokratna različica je še bolj nalezljiva in cepivo ljudi ne ščiti več dobro pred okužbami z virusom sars-cov-2 in novih različic, saj cepljenje s tremi odmerki cepiva mRNA ustvari le kratkotrajno zaščito pred okužbo, ustvari pa dolgotrajno visoko zaščito pred težjim potekom bolezni. Virus ima trenutno na razpolago veliko dovzetnih za okužbo, ker imunost, ki sta jo vzpostavila cepljenje in/ali preboleli covid-19, ne ustvari zadostne zaščite.

Bi bilo smiselno ubrati strategijo sobivanja z virusom namesto njegovega zatiranja?

Ta strategija bi lahko imela škodljive posledice. Odprla bi vrata novim različicam, ki bi v jesenskih in zimskih mesecih lahko prodrle globlje v človeško telo in bi spet začele povzročati pljučnice. Stroka je enotna v tem, da je treba virus še naprej zatirati.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.