Tišino na gmajni prekinila poezija

6. septembra 1930 so na vojaškem strelišču pri Bazovici pod fašističnim svincem padli Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Alojz Valenčič in Zvonimir Miloš. 92 let kasneje, včeraj ob 6. uri in 43 minut, sta se Polona Pahor in Igor Rojc, člana kluba Mladi Tigr, ter recitatorja Jasmina Gruden in Martin Poljsak z občutenim recitalom poklonili spominu bazoviških junakov, mladih protifašistov, žrtev prvega tržaškega procesa. Za glasbeno kuliso je poskrbel Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino.

Ob uri, ko so leta 1930 streli prekinili kraško tišino, je spokojnost na gmajni včeraj prekinilo branje teksta tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, v katerem avtor trdi, da je »pravično, da se zavemo ilegalcev, ki so predhodniki osvobodilnega gibanja na Slovenskem«. Sledile so poezije Slutnja Karla Destovnika Kajuha, Pesem primorskih emigrantov Draga Bajca, Bazovica pesnice Aste Žnidarčič, Tržaški bori Danila Benčine, Drevo Kajetana Koviča in Kajuhova Večno živim herojem.

Proslave ob zori se je kot vsako leto udeležil tudi Marko Bidovec, pranečak Ferda Bidovca, ki je izrazil le eno željo: »Sorodniki bi si želeli posthumne sodne rehabilitacije prvih žrtev fašizma. Kajti Franjo, Ferdo, Zvonimir in Alojz so morali v borbi za slovenski jezik, slovenski narod in našo kulturo na takrat zasužnjeni kraški gmajni dati svoja mlada življenja.«