Nad odrom padajo bleščeče iskrice, palice bobnarja letijo v parter, dvignjene roke pevca pozdravljajo Trst: v nedeljo se je malo čez 23. uro zaključil dvourni koncert, s katerim je trenutno najpopularnejši italijanski bend na svetu zdramil v poletno vročino odeto mesto. Člani rimskega benda Måneskin so izbrali Trst za začetek svoje turneje po italijanskih stadionih (20. in 21. julija bodo v Rimu, 24. in 25. v Milanu) in »generalka« je pokazala evolucijo skupine, ki je v kratkem času prehodila veliko kilometrov na mednarodnih odrih.
Pristni in simpatični
V njih ostaja pristna, simpatična, avtentična nota, povezava z naivnostjo prvih korakov, ki je v povezavi z njihovo mladostjo dodana vrednost. Koncert v živo se otrese medijskega hrupa, ostaja glasba in sposobnost »vodenja« publike, ki je odvisna tudi od učinkovitega sestavljanja programa in torej »temperature« dogodka. Tudi besede so pomembne in Damiano jih je izkoristil, da se je izkašljal zaradi očitkov vedno aktivnih obrekovalcev, predvsem na račun njihove sposobnosti pisanja lastnih popevk (na primer zaradi izjemnega uspeha aranžmaja Four Seasonsove Beggin’).
Izvirnih hitov pa res ne manjka na dosedanjih treh albumih benda, iz katerih je predana četverica v nedeljo v Trstu črpala popevke, kot so Supermodel, I wanna be your slave, Baby said, a tudi v italijanščini napisane Zitti e buoni in Le parole lontane, »s katero se je vse začelo«. Koncert je v prvem delu ogrel z razpršenimi vtisi, nato se je osredotočil na bolj emocionalne poti, ki so dosegle višek v trenutku, ko sta pevec in kitarist stopila med publiko in sta z ugasnjenimi velikimi ekrani ubrala čustvene strune ključnih popevk v karieri benda, kot sta Torna a casa in Vent’anni.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.