Umetna inteligenca: čarobna paličica ali eksistenčno tveganje?

Umetna inteligenca ni več oddaljena prihodnost, »ampak tiha sila, ki z izjemno hitrostjo premika tektonske plošče našega vsakdana ter odpira ključna vprašanja o avtomatizaciji delovnih mest in naravi človečnosti.« O tem, ali nas tehnologija pelje v utopijo neomejene produktivnosti ali v eksistenčna tveganja, so na sobotni okrogli mizi na Dragi z moderatorko Bredo Susič razpravljali strokovnjaki na področju umetne inteligence, raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan Marko Groblenik, univerzitetni profesor Andrej Flogie in podjetnik Jan Macarol.

Bo umetna inteligenca (UI) v naslednjih desetih letih za človeka koristna ali nevarna, je sogovornike izzvala Susič. Tehnološki prelom se je po Grobelnikovih besedah zgodil v zadnjih treh letih. »UI je iz ozadja vsakdanjih digitalnih storitev prešla v orodje, s katerim lahko neposredno sodeluje vsakdo,« je dejal. Uporabil je - dobili smo čarobno paličico, brez posebne etike, ki lahko izpolni poljubno število želja in torej naloge, za katere je človek samo še pred nekaj leti potreboval mesece, je danes mogoče opraviti v enem dnevu, če ne celo v nekaj minutah. Posebej je izpostavil, »da smo doslej mi učili računalnike, danes pa smo na točki, ko se oni sami izboljšujejo in učijo. Prehajamo v mehanizem, ki uhaja iz človeških rok, ko bo sistem samostojno opravljal naloge.« Zato je ključno, kdo jo uporablja, za kaj in pod kakšnimi pravili.

Tehnologija, ki lahko prinaša velike koristi, povzroči lahko tudi velike škode. S Flogijem se je načelo vprašanje uničevanja človeške kognitivne sposobnosti in izgube kritičnega mišljenja ter seveda tehnologije, ki spreminja šolske sisteme. Sogovornik je ugotavljal, da trendi znanja in pismenosti kažejo, da naj bi Slovenija in številne evropske države nazadovale, medtem ko so azijske države vse bolj uspešne. »Naši učni načrti so se nazadnje spremenili pred 15 leti - sistem torej ne odgovarja potrebam časa.« Otroci in mladi že veliko uporabljajo UI, kar še ne pomeni, da dosegajo boljše rezultate, je ocenil; slednje dosega, kdor zna UI pravilno uporabljati.

UI bo bistveno spremenila trg dela: do leta 2040 bi lahko izginilo približno 92 milijonov delovnih mest, hkrati pa naj bi se 86 odstotkov preostalih poklicev korenito spremenil, je namignila Susič. »UI lahko avtomatizira posamezne naloge: sama lahko opravlja poklic desetih ljudi hkrati, poklic programerja bo na primer v kratkem izginil.«