Če neke stvari nisi videl, je potem ne moreš niti naslikati. Kdor bo opazoval njihove slike, torej ne bo videli angelov, nadnaravnih bitij ali karkoli ne bi odražalo vsakdanjega življenja.Tako lahko zelo na hitro poenostavimo osnovno vodilo italijanske skupine slikarjev, dejavne v Toskani v drugi polovici 19. stoletja, ki danes velja za predhodnico francoskih impresionistov in je zaslovela z vzdevkom »macchiaioli«, torej tisti, ki barvo na platno nalagajo v obliki gostih in barvanih madežev.
OD PREZIRANJA DO SLAVE
Pravzaprav je to na začetku hotelo biti preziralno in žaljivo ime, saj so jim ga nadeli konservativni in katoliški novinarji, ki so zavračali njihovo sprevračanje ustaljenih konvencij umetniških akademij in načel umetnosti. Čakati je bilo treba do druge polovice 20. stoletja, da je svet razumel njihovo veličino.
Kdo so res bili in kaj so hoteli sporočati bomo lahko vse do 10. aprila odkrivali na razstavi, ki danes odpira svoja vrata v muzeju Revoltella, ki letos slavi 150 let delovanja. Razstavo je pod okriljem tržaške občine postavila družba Arthemisia, uredil pa jo je toskanski umetnosti zgodovinar Tiziano Panconi. Več o njej so včeraj v pokušino razkrili na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi tržaški občinski odbornik za kulturo Giorgio Rossi. Na ogled je 80 najbolj povednih del gibanja in njegovih najbolj znanih predstavnikov, kot so Telemaco Signorini, Giovanni Fattori, Silvestro Lega in drugi. Razstava jih spremlja od njihovih začetkov, v 50. in 60. letih 19. stoletja, ko so se zbirali v kavarni Michelangelo v Firencah in diskutirali o tem, kar mora biti sodobna umetnost pa vse do začetkov 20. stoletja, ko se je začel širiti naturalizem.
Na sodobnejši pristop lahko sicer pozabimo. Gre za zelo klasično zasnovo, obiskovalec se premika od dela do dela in ima na voljo daljše opise tako o umetniški struji kot njihovih prvinah in drugih podatkih. Manj zagrizeni ljubitelji umetnosti bi lahko ob njih omagali, prepustili pa se bodo lahko slikam, ki nagovarjajo z različnimi vsebinami. Sprehod se idejno zaključi pri znani Fattorijevi sliki toskanskih kavbojev (t.i. butteri), ki pasejo čredo goveda, za njimi pa se v daljavi vidi morje (1893).
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.