»Urbano regeneracijo Starega pristanišča naj bi dočakali pred letom 2035«

Konec julija je tržaški občinski odbor končno sporočil, da je prejel ponudbo zasebnega vlagatelja, ki bi bil pripravljen vložiti več sto milijonov v urbano regeneracijo Starega pristanišča. To je družba Costim, ki ima sedež na območju Bergama, ukvarja pa se z gradbeništvom in nepremičninskim poslom. Ime te družbe, nad katero sicer bedi holding Polifin, ki je v lasti družine Bosatelli, se je v preteklih mesecih že večkrat pojavilo, a na občini ni želel nihče potrditi, da se z njenimi predstavniki resno pogajajo. Predlog sklepa, ki vsebuje projekt družbe Costim, je v preteklih dneh romal v rajonske svete, v katerih bodo do prvih dni septembra imeli čas za njegovo analizo. Sredi septembra bo ta dokument na dnevnem redu seje mestnega sveta, na kateri bodo mestni svetniki glasovali za ali proti projektu Costima. Če bo ta izglasovan, to seveda še ne pomeni, da bo družba prevzela naročilo, saj bo treba objaviti javni razpis.

O urbani regeneraciji Starega pristanišča, investitorju iz okolice Bergama, njegovem projektu in časovnici za njegovo realizacijo smo se pogovarjali s predsednikom konzorcija Ursus, občinskim inženirjem Giuliom Bernettijem, ki je skupaj z drugimi člani konzorcija (poleg Občine Trst so v njem še Dežela FJK in pristaniška uprava) v zadnjih treh letih skrbel za promocijo Starega pristanišča.

Po dolgem čakanju je naposled na dan prišlo ime potencialnega investitorja, ki naj bi zagotovil kapital, govori se o 600 milijonih evrov, za obnovo okrog 30 skladišč v Starem pristanišču. Zakaj se vam je zdela ponudba družbe Costim primerna?

Najprej zato, ker je bila prva, ki je formalizirala interes za obnovo Starega pristanišča. Svoj interes so izkazali tako kot finančni kot tudi strateški investitor, s katerim smo se individualno pogovarjali leto in pol, po natančni analizi so nato lani jeseni vložili ponudbo. Začelo se je večmesečno debatiranje o različnih aspektih, julija letos je delovna skupina zaključila analizo in formalizirala interes. Na občino je investitor poslal povzetek ponudbe, v prihodnjih tednih se bo odločalo o tem, ali gre začeti proces nadaljevati ali ne.

Od koga je to odvisno?

Od odločitve mestnega sveta.

Projekt urbane regeneracije Starega pristanišča predvideva javno-zasebno partnerstvo, kar pomeni, da bo kapital za investicijo zagotovil zasebnik, ki bo del infrastrukture prenovil v javno korist. Drži?

Tako je. Zasebni vlagatelj bo poskrbel za obnovo pristaniških stavb. Za postavitev podzemne infrastrukture je že poskrbela Občina Trst. Trenutno potekajo dela za ureditev Monumentalne avenije, v kratkem bomo začeli graditi linearni park, ki bo povezava mestnega središča z obalnim pasom. Tu bo po naših načrtih tekla tudi kabinska žičnica. Za vsem tem stoji Občina Trst, ki lahko računa na državni, deželni in evropski denar. Naj omenim pa še deželni nakup štirih skladišč in njihovo obnovo.

Ampak v obnovo skladišč v Starem pristanišču Občina Trst ne bo vložila niti evra. Drži?

Tako je. Prednost našega zasebno-javnega partnerstva je prav ta. Zasebni vlagatelj bo za naše potrebe, za javni interes, prenovil skladišča na severnem delu Starega pristanišča, na tistem, ki vodi od kongresnega centra do parka Bovedo. Koristniki tega območja bodo izključno občani in občanke.

Kaj bodo tam uredili?

Tam so načrtovana kopališča, čeprav bo prej od luške kapitanije treba dobiti še pravico do vstopa v morje. Prenovljena skladišča bodo občanom služila v različne rekreacijske namene.

Obstaja tveganje, da investitor ne bi do konca izpeljal projekta?

Tveganje vedno obstaja, a v tem primeru smo se dobro zavarovali. Investitor bo moral najprej obnoviti skladišča, ki bodo ostala v javni lasti, šele nato bo lahko začel z obnovo skladišč, v katerih bodo uredili stanovanja, pisarne, hotele in druge dobičkonosne dejavnosti.

Kaj predvideva časovnica?

Dokument obsega več usmeritev. Ena določa, da je treba območje javnega interesa obnoviti v roku štirih let. Celoten projekt pa bo treba izpeljati v roku devetih let.

Če bo vse teklo kot po maslu, bi lahko leta 2035 dočakali urbano regeneracijo Starega pristanišča?

Upam, da se bo to zgodilo tudi prej.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.