V bolnico Franja obiskovalci čez leto in pol?

Obnova partizanske bolnišnice Franja v soteski potoka Pasice pri Cerknem, ki jo je julija 2023 hudo poškodovalo neurje, napreduje z naglimi koraki. Prvi obiskovalci bi lahko ta spomenik človečnosti ponovno obiskali že v drugi polovici leta 2026.

Spodbudne podatke sta v petek zvečer v Srenjski hiši v Prebenegu na predstavitvi znanstvene monografije z naslovom Franja, spomin in opomin razkrila direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač in vodja cerkljanskega oddelka idrijskega muzeja Milojka Magajne, ki je tudi uredila zgodovinsko publikacijo. Z njima se je pogovarjal dolinski zgodovinar Borut Klabjan.

»Na Slovenskem je bilo med vojno dejavnih več kot sto partizanskih bolnišnic. Številne je okupator našel, pomoril ranjence in osebje ter jih požgal, zaradi česar o njih ne vemo skoraj ničesar,« je uvodoma pojasnila Milojka Magajne. A Franja je zgodba zase. Vodstvo Osvobodilne fronte je borkam in borcem naročilo gradnje bolnišnice na lokaciji, od koder ranjencem in osebju ne bo potrebno bežati pred okupatorjem. Decembra 1943 je tako dr. Viktor Volčjak s sodelavci v soteski potoka Pasice že postavil prvo barako in sprejel prve ranjence. »V partizanih so bile izdaje na dnevnem redu. Zaradi tega bolnišnice ni smel zapustiti nihče. Ranjencem so ob prihodu in odhodu iz bolnišnice zavezovali oči. Delovali so po principu "kdor ničesar ne ve, ničesar ne pove",« je povedala urednica publikacije, v kateri so poudarek dali predvsem zgodbam osebja, ki je med vojno delovalo v bolnišnici. »Poleg zgodovinskih podatkov smo namreč želeli predstaviti človeške zgodbe,«je še pojasnila Magajne.

Kot je povedal Miha Kosmač, je bila Franja leta 1999 razglašena za spomenik državnega pomena. Leta 2013 je bila deležna Znaka evropske dediščine.

Prvi obiskovalci pa so se v sotesko Pasice podali že leto po koncu vojne, maja leta 1946.Sprva so jih spremljali domačini in kmetje, ki so že med vojno sodelovali s partizanskim sanitetnim osebjem. Obiskalo jo je tudi cel kup ranjencev in njihovih sorodnikov. Med njimi sin enega od ameriških pilotov, ki so se zdravili v Franji. »V Kobaridu se je gospod celo srečal z bolničarjem, ki je zdravil njegovega očeta. V Tolminu pa je med obiskom Slovenije spoznal dekle, jo zasnubil in kasneje poročil,« je Magajne opisala zanimivo ljubezensko anekdoto.

Vreme jo je Franji od povojnega časa že večkrat zagodlo. Že sama lokacija lesenih barak je nehvaležna: soteska potoka Pasice je izjemno vlažna, zaradi česar les neprestano trohni. Potem so tu še neurja, ki so bolnišnico poškodovala leta 1952, 1957 in 1989. Najhuje pa je bilo septembra 2007, ko je pobesneli potok razdejal trinajst od štirinajstih barak in odplaknil veliko večino originalnih zdravniških predmetov iz obdobja druge svetovne vojne. Pred letom in pol pa je bil tu še vetrolom, ki je poleg bolnišnice poškodoval pot, ki skozi sotesko vodi do lesenih barak. »Steza je skorajda neprehodna,« je pojasnil Kosmač, ki si nadeja, da bi v sklopu obnovitvenih del poleg poti uredili tudi strugo potoka Pasice, na način, da bi spomenik partizanske vztrajnosti in srčnosti enkrat za vselej zaščitili pred poplavami.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.