Vanja Lokar bo daroval muzeju Sartorio dragoceni porcelan

Tržaški Mestni muzej Sartorio bo bogatejši za porcelanaste skodelice, krožnike, čajnike, figure in druge krhke predmete, ki prihajajo iz bogate zbirke podjetnika Vanje Lokarja. V torek bosta župan Roberto Dipiazza in pristojni za kulturo v mestni vladi Giorgio Rossi tudi uradno predstavila donacijo, ki vsebuje okoli 550 kosov izbranega porcelana, ki ga je Lokar zbiral dolgih 60 let. Za donacijo Občini Trst se je odločil, ker je želel na ta način izraziti hvaležnost Trstu. »V mojih ranih letih smo se iz Ajdovščine odselili najprej v Gorico in nato v Trst. Tukaj sem se izšolal, dobil delo, zaslužek in možnost, da hodim po svetu. Prav je, da mestu, ki me je od vsega začetka lepo sprejelo, zdaj nekaj vrnem.«

Z donatorjem smo poklepetali v enem od osrednjih tržaških kavarn. Za uvod je poudaril, da se je več kot 60 let navduševal nad unikatnim porcelanom, zdaj pa je napočil čas, da to svojo zbirateljsko strast deli s širšo javnostjo. Vse se je začelo leta 1963, ko sta sta se z življenjsko sopotnico Sonjo Polojaz poročila. »Ob tisti priložnosti sva dobila veliko daril, a lepega servisa za povabljence, še posebej za poslovne partnerje, ki smo jih tiste čase vabili domov, ne pa v lokale, kot je danes navada, med darili ni bilo,« začenja svojo pripoved o začetkih zbirateljstva. V trgovini s porcelanom v Trstu mu je nato lastnik pripovedoval, kako drugačen je star porcelan. »Bil je zbiratelj porcelana, kar pa me takrat ni zanimalo. Sem pa zaradi kavnega posla, kateremu sem se pridružil na pobudo tasta, veliko potoval in tam sem se začel ustavljati v antikvarjih. In v njih se je vzbudila moja zbirateljska strast,« pravi Lokar.

Navdušil se je nad krhkim porcelanom, na katerem so naslikane idilične podobe iz vsakdanjega življenja. Zbral je bogato zbirko, v kateri so krožniki in skodelice, dragocene vaze, čajniki in večnamenske šatuljice iz različnih evropskih manufaktur oz. delavnic, ki so bile izredno produktivne v 18. in 19. stoletju. V tistem času so porcelan kupovali premožni ljudje, kralji, plemiči ... Na vprašanje, koliko je vredna zbirka, ki jo bo daroval muzeju Sartorio, je Vanja Lokar odgovoril takole: »Težko je cenovno oceniti zbirateljsko delo, ki je trajalo 60 let. Nekatere kose sem kupil v starinarnicah, nekatere na dražbah. Moja zbirka je redka, ker vsebuje zlasti porcelan iz evropskih delavnic; ta prihaja iz okrog 60 manufaktur.« V nadaljevanju je dodal, da je vrednost kosa odvisna od delavnice, v kateri so porcelan naredili, in od umetnika, ki je predmet poslikal. Kot primer je izpostavil delavnice Vezzi, Cozzi, Antonibon. »Ampak porcelan ni za vse, je za tiste, ki znajo ceniti hladen gladek material, ki je tako krhek, da ga je treba vedno imeti zaprtega v vitrinah. Prav zato ni veliko ljudi, ki bi se ukvarjali s tovrstnim zbirateljstvom,« je še dodal.

In v novih vitrinah bo mesto našla tudi donirana zbirka. Vanja Lokar je bil zelo jasen, ko je svojo zbirko ponudil Občini Trst ponudil. Pogoja za donacijo sta bila, da je zbirka razstavljena in dostopna vsem obiskovalcem muzeja Sartorio in da postane del stalne zbirke.Dogovorili so se, da bodo za zbirko uredili dve sobi v zgornjem nadstropju vile Sartorio, porcelan pa bodo namestili v primerne vitrine, ki jih bo treba še narediti. Pri izbiri teh bo sodeloval tudi donator, ki je izrazil pripravljenost za delno kritje stroškov pri nakupu.

Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku