Torek, 07 maj 2024
Iskanje

Več tisočglava množica na Velikem trgu za Zena D’Agostina

Prišli pa niso samo pristaniški delavci, temveč številni politiki različnih ideoloških taborov, družbeni predstavniki, intelektualci, pa tudi čisto povsem običajni ljudje

Trst |
13. jun. 2020 | 15:28
Dark Theme

Tržaško pristanišče se je s sedmega pomola danes dopoldne začasno preselilo na Veliki trg. V znak solidarnosti donedavnemu predsedniku Pristaniškega sistema vzhodnega Jadrana Zenu D’Agostinu se je na protestnem shodu zbralo več tisoč ljudi – tržaška kvestura navaja 3000 udeležencev, organizatorji in drugi pa govorijo o približno 5000 prisotnih. Prišli pa niso samo pristaniški delavci, temveč številni politiki različnih ideoloških taborov, družbeni predstavniki, intelektualci, pa tudi čisto povsem običajni ljudje, ki so preprosto prepričani, da je odločitev Nacionalnega organa za preprečevanje korupcije (ANAC) skregana z vsako logiko.D’Agostino po utemeljitvi protikorupcijske institucije ne bi smel več načelovati tržaški pristaniški upravi, ker je ta funkcija nezdružljiva s tisto predsednika družbe Trieste Terminal Passeggeri (TTP).

»Roke stran od predsednika,« je večkrat in vztrajno završalo na slikovitem prizorišču. Glasno je večkrat zadonel protestni klic, ki je že postal razpoznavna parola celotnega protesta: »C’è solo un presidente«. Za tiste, ki ga (še) ne poznajo, naj tu spomnimo, da gre za prilagojeni napev pesmi Guatanamera. Predsednik je skratka lahko le eden. Sporočilo je bilo zelo jasno: brez strankarskih predznakov so se predstavniki različnih struj medsebojno povezali, da bi izrazili svoje negodovanje. Pristanišče je po mnenju pristaniških delavcev v štirih letih D’Agostinove uprave nenehno raslo, nastala so nova delovna mesta, ustvarila se je vizija, sklenili so se novi pomembni dogovori, stkala se je mednarodna vpetost. Trst nima pristanišča, Trst je pristanišče, so večkrat ponovili številni govorniki. Podporo odstavljenemu predsedniku sta poleg tržaškega župana Roberta Dipiazze in odbornika Pierpaola Robertija v imenu Dežele FJK med drugim izrazila tudi pisatelj Veit Heinichen in novinar Paolo Rumiz.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava