Torek, 23 april 2024
Iskanje

Večkulturna mestna četrt v očeh in jezikih njegovih prebivalcev (VIDEO)

Kratkometražni film Sveti Jakob je naš je posnel Matjaž Manček

15. maj. 2023 | 17:05
Dark Theme

Stanovanja tu stanejo malo, za soseda imaš ljudi zelo različnih narodnosti, v soseski pa manjše trgovine in barčke, ki jih zadnja moda ni (in tudi ne bo) oplazila. Nekateri se zato izogibajo Svetega Jakoba, za druge pa je ravno zato ta mestna četrt, v kateri vse od leta 1945 domuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika, privlačna. Sodeč po številu ljudi, ki so se v petek zbrali na premieri kratkometražnega filma Sveti Jakob je naš - San Giacomo xe nostra, ima rajon kar nekaj privržencev.

Film je posnel Matjaž Manček, Ljubljančan, ki je pred nekaj leti tu kupil stanovanje. Večino sogovornikov, ki jih je ujel v svojo kamero, je spoznal že pred snemanjem, druge pa je odkril, ko je krožil po Svetem Jakobu, da bi ujel njegovo večkulturno »dušo«, je povedal po petkovi projekciji v nekdanji zadružni trgovini COOP na Istrski ulici, ki danes nosi ime Bibitando&Magnando in je mešanica bara, bifeja, trgovine in kulturnega središča.

O nekdanji in sedanji podobi Svetega Jakoba, pa tudi o tem, kako se sami znajdejo v njem, v filmu spregovorijo dober poznavalec rajona Franco Rosso, cvetličarka Ivana Pahor, kmetovalec Dimitri Žbogar, ki s svojo stojnico redno obiskuje šentjakobski trg, novinarka Poljanka Dolhar, Neva, ki se je iz Slovenije najprej preselila v Pariz, nato pa k Svetemu Jakobu. Pa še slovenska kuharica v Ljudskem domu na Pončani, Marta iz Cesenatica ali na primer Margerita iz Boljunca, zaposlena v enem od številnih tukajšnjih barov, ki priznava, da ne bi mogla živeti pri Sv. Jakobu, ker je četrt prehrupna. In zidar Nebojša iz Požarevca, ki pravi, »tu smo vsi en narod, Slovenci, Srbi, Kosovci, Rusi, Ukrajinci«.

V filmu, ki ga je Manček posnel med filmsko delavnico v Kubedu aprila letos, vsakdo spregovori v svojem jeziku - tržaškem narečju, slovenščini, italijanščini, srbščini, angleščini, nemščini (film je opremljen z italijanskimi podnapisi), kar je realističen prikaz šentjakobske večjezičnosti. Glasbeno kuliso sestavlja tudi nepogrešljiva narečna pesem Da San Giacomo a Roian.

Življenje pri Svetem Jakobu je vsak dan nova avantura, pravi eden od Mančkovih sogovornikov. Sodeč po filmu je v njih veliko več svetlih kot temnih podob.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava