Sreda, 24 april 2024
Iskanje

Vodstvo toži o izgubi, ki za ostale ne obstaja

V prihodnjih dneh se bo sodnik izrazil o pritožbi protisindikalnega ravnanja družbe Wärtsilä

Trst |
21. sep. 2022 | 18:54
Dark Theme

Sodna bitka sindikatov kovinarjev FIM CISL, FIOM CGIL in UILM za preklic postopka odpuščanja 451 zaposlenih tovarne Wärtsilä pri Boljuncu se bliža razpletu. Tržaški sodnik za delo Paolo Ancora bo sodbo izdal enkrat od petka do ponedeljka. Tako so sindikalni predstavniki Antonio Rodà (UILM), Marco Relli (FIOM) in Gianpiero Turus (FIM) poročali po poldrugi uri dolgem naroku na tržaškem sodišču. Razprava je namreč potekala za zaprtimi vrati, v uradu, kjer je bilo komaj prostora za soudeležene strani. Prisluhniti bi morali tudi pričam obeh strani, sodnik pa jih naposled ni poklical.

Sindikati so finsko multinacionalko v drugi polovici avgusta tožili kršenja 28. člena statuta delavcev, protisindikalnega ravnanja. Očitajo ji, da jih ni korektno obveščala o stanju in načrtih za tovarno ter jim je vse do zadnjega skrivala odslovitev skoraj polovice delovne sile. Že konec aprila naj bi finsko vodstvo naročilo študijo izvedljivosti zaprtja tovarne, ki pa je ostala strogo zaupna. O njej naj bi vedel le ožji krog finskih vodilnih menedžerjev. Predsednik italijanskega dela multinacionalke Wärtsilä Italia Andrea Bochicchio trdi, da o njem ni bil obveščen vse do 13. julija, ko je zahteva za začetek odpuščanja postala uradna.

Andrea Bochicchio, predsednik italijanskega dela družbe Wärtsilä (FOTODAMJ@N)
Andrea Bochicchio, predsednik italijanskega dela družbe Wärtsilä (FOTODAMJ@N)

Uradnih izjav tako kot niti odvetniki Wärtsile, ki jih vodi Michele Bignami, ni hotel dajati. Izraziti se ni hotel niti med prvim narokom, pred tednom dni, ko sicer iz moke ni bilo nobenega kruha. Odvetniki družbe so prosili za preložitev obravnave, češ naj bi prepozno prejeli dokumentacijo in se zato niso uspeli ustrezno pripraviti.

Obtožbe protisindikalnega ravnanja pa se zdaj branijo z razlago, da je odločitev o selitvi proizvodnje iz Boljunca na Finsko vse prej kot nerazsodna, saj jih je od leta 2020 letno bremeni kar 25 milijonov evrov težka izguba. Tako sindikate kot složno fronto na njihovi strani (od Dežele FJK pa do zveze industrialcev Confindustria) utemeljitev ni prepričala in se jim zdi kar sumljivo, da jo vlečejo na dan šele sedaj. Predsednik deželne vlade FJK Massimiliano Fedriga je kritično pripomnil, da bilance ne pričajo o nobenem primanjkljaju, temveč o zaslužku. To potrjuje tudi dejstvo, da bodo štiritaktne ladijske motorje še naprej proizvajali, le ne več pri Boljuncu, je dodal.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava