V kolikor bo ministrski svet na današnjem zasedanju v sklopu tretjega svežnja ukrepov za kljubovanje energetski draginji (t. i. uredba z zakonsko močjo »Aiuti ter«) sprejel amandma proti delokalizacijam podjetij iz Italije v tujino, bo gesta finsko multinacionalko Wärtsilä, ki želi proizvodnjo ladijskih motorjev iz Trsta preseliti na Finsko, pošteno udarila po žepih.
Kot je v pogovoru za Primorski dnevnik razložila poslanka Debora Serracchiani, bi se amandma, ki sta ga predlagala gospodarski minister Giancarlo Giorgetti in minister za delo in socialne zadeve Andrea Orlando, apliciral tudi na delokalizacijske postopke, ki so še v teku.
Vodja poslanske skupine Demokratske stranke je razložila, da natančna vsebina teksta, za katerega je dopoldne napovedano sprejetje, ni znana, amandma pa sloni na treh temeljnih točkah: povračilo javnih sredstev, ki jih je multinacionalka prejela v letih pred selitvijo proizvodnje, povišanje sankcij zaradi odpuščanja delavcev ter podaljšanje časovnice, v roku katere mora podjetje sindikatom predstaviti načrt za omilitev posledic selitve proizvodnje.
Po izračunu sindikalnih organizacij naj bi Wärtsilä od leta 2016 dalje prejela kakih 60 milijonov evrov javnih prispevkov. Vodstvo finskega velikana Wärtsila trdi, da znaša javna pomoč »le« 16,8 milijona evrov. Poleg tega bi se v primeru selitve moral odpovedati 30 milijonom evrov, kolikor znaša jamstvo delniške družbe SACE, katere večinski delničar je italijansko ministrstvo za gospodarstvo in finance, izdano kot pomoč za ublažitev posledic pandemije.
V igri je nato še 34 milijonov evrov, za katere je podjetje zaprosilo iz italijanskega Načrta za okrevanje in odpornost. Prispevki so namenjeni aktivnostim, ki bi jih Wärtsilä ohranila v Boljuncu. To so servisiranje, raziskovanje in prodaja, za kar bi bilo zadolženih nekaj več kot 500 posameznikov. Sprejetje amandmaja bi lahko tako imelo obraten učinek: Finci bi se morali zaprošenemu denarju odpovedati, iz Trsta pa bi zelo verjetno umaknili celotno proizvodnjo.Če bo amandma sprejet, bi se znesek sankcije za odpustitev vsakega delavca povišal, po napovedih Serracchiani celo desetkrat, to je s 3.347 evrov na 33.470 evrov. Nacionalnemu zavodu za socialno varnost (INPS) bi morala finska družba zaradi napovedanih odpuščanj 451 delavcev boljunskega obrata tako izplačati več kot 15 milijonov evrov.