Z reliefno podobo želita ustvariti celoto

Osrednji objekt razstave v umetnostni galeriji Kraške hiše v Repnu je skupni artefakt, ki sta ga ustvarili kiparki Sibila Leskovec in Špela Šedivy. Ker je reliefna podoba nastala izpod štirih rok, je tudi naslov razstave Celota_Intero.

Razstavo, ki so jo odprli pred tednom dni, je pripravila zadruga Naš Kras v sodelovanju s kamnoseškima podjetjema Repen scavi in Marmi Repen. Na ogled bo do 20. septembra, in sicer ob nedeljah in praznikih med 11. uro in 12.30 ter med 15. in 17. uro.

Uporabili velik kos apnenca

Umetnici iz Slovenije sta študirali kiparstvo oziroma ga še študirata na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Špela Šedivy in Sibila Leskovec sta za svoje umetniško delo izbrali kraški apnenec, ki sta ga obdelovali vsaka s svoje strani. Nastal je relief z organskimi oblikami, ki se med seboj približujejo, vendar se ne zlijejo v popolnoma enotno celoto. Prav v tem je tudi osrednja ideja njunega dela – vprašanje, kaj sploh pomeni celota in ali je ta lahko sestavljena iz različnih, med seboj povezanih delov.

Kamen, ki sta ga izbrali, je bil že sam po sebi poseben. Na eni strani ima naravno lomljeno površino, ki jo prekriva siga, mineralna prevleka, značilna za kraški apnenec. Umetnici sta naravno podobo kamna dopolnili z lastnim posegom. Klesali in brusili sta ga vsaka s svoje strani ter ustvarjali reliefne organske oblike. Pri delu sta se pomikali proti sredini kamna, kot da bi želeli povezati dva različna pogleda v eno samo podobo.

Celota se nenehno dopolnjuje

Ob reliefu sta umetnici izdelali tudi štiri manjše kamnite kvadre, ki predstavljajo povečave posameznih delov reliefa. Njuno razmišljanje sega tudi onkraj samega kamna. Celoto lahko razumemo kot povezavo različnih, na videz nasprotnih elementov, podobno kot pri konceptu jina in janga. Ena umetnica kleše, druga brusi in vrta, njuna različna načina dela pa se na koncu srečata v istem delu.

Kamen tako ni več zgolj kos kraškega apnenca, temveč je hkrati naravna tvorba, umetniški material in prostor za dialog med dvema ustvarjalkama. Prav kombinacija naravne, nedokončane podobe kamna in premišljenih posegov vanj daje delu značaj celote, ki ni popolnoma zaključena, temveč se nenehno dopolnjuje.