»Za revitalizacijo starega pristanišča bi poselitev morala biti 25-odstotna«

Regeneracija nekdanjih pristaniških območij sodi med zapletene urbanistične naloge. Preobrazba nabrežij vodilnih pristaniških mest iz industrijskih con in pristaniških terminalov 19. in 12. stoletja v stanovanjska, trgovska, turistična in rekreativna območja pač ne more biti enostavna. Osnovni namen prenove je vzpostaviti podlage za nadaljnjo ekonomsko rast mesta. Med tem procesom prenavljanja pa je treba uporabiti primerno regenaracijsko strategijo, saj se je treba že v najzgodnejših fazah osredotočiti na dejavnosti različnih družbenih gibanj, je prepričan arhitekt Dimitri Waltritsch, s katerim smo na kratko poklepetali o zadnjih dogodkih, povezanih s prenovo starega pristanišča. Ker je Tržaški župan Roberto Dipiazza kot zgled prenove omenil preureditev starega barcelonskega pristanišča, v katalonščini znanega kot Port Vell, smo arhitekta vprašali, če bi lahko potegnili vzporednice med tržaškim in barcelonskim pristaniščem. Spregovorili pa smo tudi o pragu poselitve starega pristanišča. Po sedanji varianti prostorskega načrta naj bi območje zasedlo samo deset odstotkov stanovalcev.

Kaj vi menite o tem, da v starem pristanišču načrtujejo urediti stanovanja samo za 1100 ljudi?

To je premalo za dejansko oživitev območja. To namreč pomeni, da bodo v starem pristanišču uredili približno 350 stanovanj. Če upoštevamo, da imajo poslopja v starem pristanišču približno štiri nadstropja in da so služila skladiščenju blaga, zaradi česar so bila okna zelo majhna, so za stanovanjske potrebe primerni samo prostori v zadnjih nadstropjih. Predvsem zaradi svetlobe in dejstva, da je na strehi mogoče urediti nova okna in terase. Če bi izkoristili vse prostore v zadnjih nadstropjih, bi lahko dosegli veliko višji prag poselitve. Tudi 25-odstotno poselitev območja.

Bi takšna poselitev s seboj prinesla boljšo revitalizacijo območja?

Vsekakor.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.