Za vsako dostavo prejmejo največ tri evre

Na kolesih in motornih kolesih prečepijo od osem do dvanajst ur na dan. Ob vseh urah, ob vsakem vremenu jih je videti, kako s svojimi barvanimi nahrbtniki švigajo med vozili, da bi čim prej prispeli na cilj in dostavili naročilo. Plače za opravljene storitve pa so mizerne.

»Če mi na koncu meseca ostane 600 evrov v žepu, sem zadovoljen,« je pred znano restavracijo s hitro hrano na Goldonijevem trgu ugotavljal 35-letni Ahmed, državljan Pakistana, ki dela za dostavno podjetje Glovo. Tako kot mnogi drugi je čakal, da se na telefonu pojavi poziv za dostavo hrane: »Ko bi vsaj delali. Predvsem med tednom v celem dnevu opravim le pet ali šest dostav, za vsako dobim največ tri evre.« Ravno omenjeno platformo, ki se je zaradi izkoriščanja delavcev znašla pod drobnogledom milanskega tožilca Paola Storarija, so tudi tržaški dostavljavci najbolj kritizirali.

Pred nekaj tedni je v javnost pricurljala novica, da je milansko tožilstvo začelo s preiskavo proti dostavnemu kolosu Glovo in italijanskemu podjetju Foodinho, italijanski podružnici te multinacionalke. Tožilec je z odločbo tudi podelil Adrianu Romanoju naziv sodnega upravitelja, z nalogo, da odpravi nepravilnosti in poskrbi za ustrezno zaposlitev prenašalcev hrane in drugega blaga.

Tožilstvo je takrat tudi zbralo pričevanja nekaterih »riderjev«, kot je ime dostavljavcem na kolesih in motornih kolesih. Pritoževali so se, da delajo do 12 ur na dan, mesečna plača pa ne presega 1200 evrov na mesec. Tudi podjetje Deliveroo se je ravno včeraj znašlo pod drobnogledom milanskega tožilstva, ki mu ravno tako očita izkoriščanje delavcev: dostavljavci naj bi prejemali mezde, ki so za 90 odstotkov nižje od praga revščine oziroma plač, ki jih določa kolektivna državna pogodba.

Tudi v Trstu, glede na pričevanja sogovornikov, situacija ni bistveno boljša od tiste v Milanu.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.